Govorili so o vprašanjih zaključne faze vstopanja Slovenije v EU, v zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem pa o vprašanju monitoringa ter o vzpostavitvi dodatnih seizmičnih naprav in dodatnega raziskovanja, kar je sicer v smislu že zaključenega poglavja o energiji pri pristopnih pogajanjih. Kot je dejal Haider, sta se s Potočnikom pogovarjala tudi o avnojskih sklepih. Pri tem je šlo predvsem za vprašanje dostopa avstrijskih državljanov do denacionalizacijskih postopkov v Sloveniji. Haider je izpostavil uspešnost Slovenije pri pristopnih pogajanjih z EU, "ki lahko postanejo problem, ker druge države niso tako hitre". Slovenija se lahko pri tem opira tudi na avstrijske izkušnje. Glede pristopa Slovenije v EU je Potočnik bil optimističen, da je leto 2004 povsem realistično.
Po besedah Potočnika bodo na junijskem srečanju o projektih Phare/Interreg v Ljubljani lahko soglasno podprli sedem projektov na področju kulturnega sodelovanja: Umetniška vas Košuta (Društvo AAA - Austrian Art Association), Kulturni prostor Karavanke (Občina Sele), Izobraževanje - Svetovanje - Srečevanje (Slovenska gospodarska zveza - SGZ), Ferracolorum (SGZ), Priprava in razvoj večjezičnih korespondenčnih vsebin in gospodarskih fraz za prostor Alpe-Jadran (SGZ), Kugyjev razred (Slovenska gimnazija v Celovcu) ter Kultura brez meja (Kulturni dom Pliberk). Minister Potočnik se je sestal tudi predsednikoma obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Marjanom Sturmom (ZSO) in Bernardom Sadovnikom (NSKS), dogovorili pa so se za boljšo koordinacijo projektov Interreg, pri katerih je udeležena slovenska narodna skupnost, znotraj manjšine same.
