Iz krogov slovenske delegacije je bilo izvedeti, da je Potočnik sogovornikom predstavil temeljne nedoslednosti predloženih dokumentov ter kritično spregovoril o finančni strategiji širitve EU.
Kot je znano, je krovno strategijo za pogajanja o sklepnem paketu poglavij (kmetijstvo, regionalna politika, proračun), s katero je Evropska komisija začrtala finančni okvir za izvedbo širitve, Slovenija, tako kot ostale kandidatke, sprejela hladno, češ da v več delih prihodnje članice v primerjavi s petnajsterico postavlja v neenak položaj.
Kot je med drugim dejal minister, v Agendi 2000 oz. finančnemu načrtu Unije v obdobju med 2000 in 2006 še obstaja rezerva, kajti trenutno prispevki nobene od članic ne dosegajo 1,27 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je zgornja meja, to pa pomeni, da je tu še na voljo manevrski prostor. Dodal je, da bi bilo mogoče povečanje obsega sredstev za širitev doseči tudi s prerazporeditvijo denarja, predvidenega za predpristopno pomoč. Kot je spomnil, Agenda 2000 ni predvidela, da bo mogoče leta 2004 v povezavo sprejeti kar 10 novih članic, zato bodo ostala sredstva, namenjena za predpristopno pomoč v letih 2004-2006, neizkoriščena.
Potočnik je tudi dejal, da nekatera sredstva, ki jih komisija namenja za širitev, z njo niso neposredno povezana. Gre predvsem za denar, namenjen za notranjo politiko, kjer je komisija posebej predvidela sredstva za nuklearno varnost in severni Ciper - v prvem primeru za razgradnjo jedrske elektrarne Bohinice na Slovaškem in Ignaline v Litvi, v drugem pa kot pomoč za turški del razdeljenega otoka, ki sicer ne sodeluje v pogajanjih ciprske vlade z EU in po razvitosti precej zaostaja za grškim delom. Sicer je minister in vodja slovenskih pogajalcev priznal, da bo naslednja širitev EU v primerjavi s prejšnjimi za sedanje članice manj ugodna, ker bodo morale slednje za širitev nameniti več finančnih sredstev, vendar pa bo to, tako Potočnik, obenem tudi priložnost za dokazovanje solidarnosti Evrope, ki jo ta pogosto poudarja.
Slovenija je nezadovoljna tudi z dejstvom, da predloženi dokumenti že posegajo v naslednje finančno obdobje (2007-2013), kar pomeni, da novinke v primerjavi s sedanjimi članicami ne bodo v enakem položaju. Kar zadeva regionalno pomoč, pa Ljubljana zavrača argument Bruslja, ki trdi, da imajo kandidatke majhno absorpcijsko sposobnost, saj je to notranji problem vsake kandidatke, ki bo morala denar, če ga ne bo uporabila, pač vrniti.
Potočnik se je danes sešel z Rebecco Lawrence z britanskega ministrstva za finance ter z direktorjem za strukturne sklade na DTA Johnom Nevejem, v torek pa se bo med drugim srečal z britanskim ministrom za Evropo Petrom Hainom.
Minister za evropske zadeve in šef slovenskih pogajalcev je imel danes na temo zaključne faze slovenskega približevanja uniji tudi predavanje na Kraljevem inštitutu za mednarodne odnose.
