Hrvaška vidi Slovenijo kot zelo uspešno kandidatko za članstvo v Evropski uniji, ki ji je obenem tudi najbližja, zato si želi slovenskih izkušenj v procesu pridruževanja Uniji, je po današnjih pogovorih z Mimico povedal minister Potočnik.
Minister Potočnik je gostitelja seznanil s pripravami Slovenije na vzpostavitev schengenskega mejnega režima na meji s Hrvaško, pri čemer je poudaril, da so te v sklepni fazi, saj bo kmalu potrebno začeti z gradnjo obmejne infrastrukture, zlasti t.i. mejnih nadzornih točk, na katerih se bo poleg nadzora nad potniškim prometom opravljal tudi veterinarski in fitosanitarni nadzor - gre za MEJNE prehode Obrežje, Gruškovje, Jelšane in Dobova, Luko Koper in letališče Brnik.
Kot je pojasnil Potočnik, sicer obstaja interes za skupno gradnjo prehodov Gruškovje, Jelšane in Dobova, vendar pa državi dokončne odločitve o tem še nista sprejeli. Ker je Slovenija na tem področju pod določenim časovnim pritiskom, je Potočnik poudaril, da je sprejem ustreznih odločitev nujen. Kot je dodal, mu je hrvaški kolega zagotovil, da bo Zagreb odločitev sprejel najkasneje septembra. Ljubljana namreč načrtuje, da bo omenjeni mejni režim sprejela do konca leta 2002, odločitev Evropskega sveta o celovitem uveljavljanju schengenskega sporazuma vključno z odpravo notranjih meja pa država pričakuje do konca leta 2005 oziroma v začetku leta 2006.
Državi pa si kljub dejstvu, da ju bo v prihodnosti vsaj nekaj let ločevala schengenska meja, želita olajšati življenje prebivalcev obmejnega območja. Prav zato je Potočnik gostitelju danes predstavil strateški programski dokument o čezmejnem sodelovanju s Hrvaško, ki ga je naročilo slovensko ministrstvo za gospodarstvo, želja Ljubljane pa je, da bi bil postopno nadgrajen v skupni strateški programski dokument o čezmejnem sodelovanju med državama po vzoru podobnih dogovorov Slovenije z Avstrijo in Italijo. Kot je povedal minister, je hrvaška stran pokazala velik interes za skupno pripravo takšnega dokumenta, pa tudi pripravljenost, da premisli o možnostih financiranja projektov. Slovenija sicer ob odsotnosti virov EU v te aktivnosti že usmerja lastna proračunska sredstva in sredstva Javnega sklada RS za regionalni razvoj. Za pritegnitev evropskih finančnih prispevkov pa je potrebno po mnenju Ljubljane tudi aktivno sodelovanje Hrvaške.
