"Nesprejemljivo je, da se pogajanja v zadnji fazi spreminjajo v ne-pogajanja. Videti je, da je diferenciacija med kandidatkami možna le, ko imajo nekatere države kompleksne probleme, ne pa tudi takrat, ko ji v prid govorijo objektivni razlogi," je dejal Potočnik po današnjih pogajanjih, na katerih je Slovenija z EU obravnavala dve poglavji, institucije in proračun, vendar ni končala usklajevanj o nobenem in ostaja na 26 začasno zaprtih poglavjih pravnega reda od skupaj 31.
Razdeljevanje finančnih sredstev samo na podlagi "trdih" meril, kot so število prebivalcev ali bruto domači proizvod, in brez upoštevanja "mehkih" meril, kot so vsebina težav, pripravljeni programi, sposobnost izvajanja unijinih politik, je le delno objektivno, je menil slovenski pogajalec. "Velikost ali stopnja razvoja države ali njena institucionalna učinkovitost ne smejo vplivati na kriterije, ki jih je treba upoštevati. Ti kriteriji pa morajo biti enaki, pravični in enakopravni za vse," je menil Potočnik. Ob tem je opozoril, da so razlike med državami kandidatkami večje od razlik med sedanjimi članicami Unije. "Če to dejstvo ne bo sprejeto, bo v primeru Slovenije ustvarilo velike pritiske. V finančnih rešitvah za poglavje kmetijstva in regionalne politike nekateri argumenti veljajo za večino kandidatk, ne pa tudi za Slovenijo," je dejal.
Petnajsterico je pogajalec opozoril tudi na dejstvo, da finančna strategija za širitev ustvarja iluzijo razmeroma visoke razvitosti Slovenije. Po stopnji razvitosti je med prihodnjimi članicami Slovenija na drugem mestu, toda v razširjeni uniji 25 držav to pomeni šele 16. ali 17. mesto, je poudaril. V tej luči je Potočnik poudaril, da ločena obravnava sedanjih članic in prihodnjih članic brez poskusa premoščanja razlik med njimi ni mogoča. Drugačen pristop ni nujen le za zagotovitev cilja, da kandidatke po širitvi ne smejo biti v slabšem finančnem položaju kot pred njo, temveč tudi zato, da bodo finančna sredstva novim članicam omogočala ustrezno izvajanje pravnega reda EU, je še menil Potočnik.
