Tehnični zakon je sinoči šel skozi parlament, tako svetniki kot opozicija pa zdaj napovedujete referendum. Svetniki pravijo, da je zakon pomanjkljiv, Vi celo, da je celo škodljiv. Zakaj?
Brejc:
Mislim, da je sprejetje tega zakona škandal brez primere. ZLSD, LSD, celo del poslancev SLS, DeSUS in tako naprej so glasovali zato, da se prisluhne morebitnim napakam narejenim v preteklosti in se jih odpravi, pri tem pa se v ta sklop uvrščajo vsi tisti, ki so delovali proti osamosvojitvi Slovenije. Mislimo, da je taka odločitev v nasprotju z interesi slovenskega naroda, v nasprotju z interesi državljanov in državljank Slovenije in zato bomo uporabili pravna sredstva, ki so nam na voljo, da se ta zakon ne uveljavi.
Vi ste eden najglasnejših zagovornikov zakona. Kaj pravite na te očitke? Potrč:
Res je žalostno, da imamo v Sloveniji stranke, ki se razglašajo za demokratične, pa niso pripravljene spoštovati človekovih pravic in izvršit odločitev ustavnega sodišča, temveč obratno. Govorijo neresnice in pozivajo javnost, naj ne izpolni obveznosti, zato ker gre za ljudi, ki naj bi bili nasprotniki Slovenije. Dejansko pa jim je slovenska država 26. junija 1992, ne da bi jih o tem obvestila, ne da bi jim dala kakršnokoli odločbo izbrisala iz evidence stalnega prebivalstva, samo zato, ker si niso priskrbeli slovenskega državljanstva. Zato naj bi jih bilo treba kaznovati.
Brejc:
Samo za vzorec sem prinesel nekaj takšnih obvestil. Nekoga tu so vabili celo štiri krat.
Potrč:
Gospod Brejc, to je navadna demagogija. Vsi ti papirji so datirani 14. septembra, izbris pa se je 25. februarja 1992. Pol leta kasneje pa so jih povabili, da jim povedo, da so izbrisani in da jim bodo preluknjali potni list.
Brejc:
Dejstvo je, da so jih vabili, pa niso prišli. Prišli pa niso zato, ker so kalkulirali, niso vedeli kaj bo. Razumem, da so špekulirali, razumem, da so si sedaj uredili razmere, kar je v redu. Nihče jim nič noče. Tudi tiste, ki so delali proti Sloveniji, smo pustili pri miru.
Potrč:
Ne reči, da jim nihče nič noče, ker smo jim v državi vzeli stalno prebivališče, zdaj pa nočemo priznati, da je bila to napaka.
Koalicijski poslanci napovedujete, da boste referendumsko zahtevo, če bo vložena, poslali v presojo ustavnemu sodišču. Potrč:
Mi trdimo, da je sprejeti zakon, sprejet samo za izvršitev enega dela odločbe, osme točke odločbe ustavnega sodišča, za tisti krog ljudi, ki danes že ima stalno prebivališče v Sloveniji. O odločitvi izvršitve odločbe pa ni prav oziroma ni mogoče odločati na referendumu, zato bomo, če bo takšna zahteva podana ustavnemu sodišču predlagali, naj presodi ali je ta zahteva v skladu z ustavo.
Ustavno sodišče je tako v težkem položaju, saj bo presojalo o zadevi, o kateri je posredno že odločalo. Potrč:
Mislim, da ne bo v težkem položaju, saj bo moralo reči, da se presoja ustavnega sodišča ne daje na referendum. Kar ve tudi gospod Brejc.
Brejc:
Vladajoča politika se sklicuje na človekove pravice, ko gre za to kategorijo ljudi, ki sami sebe imenujejo izbrisani. Pri tem pa recimo ustavno odločbo iz leta 1997, ki govori o dohodninskih zadevah, ignorira. Za domače državljane, Slovence in Neslovence, ki so državljani te države človekove pravice niso važne. Če bo državni svet lahko zahteval referendum, šlo bo za naknadni referendum, na katerem bo vprašanje – ali ste za ta zakon ali pa ste proti. Če tudi to ne bo uspelo, bomo šli na nov ustavni zakon.
Zadeva se bo očitno še naprej zapletala. Kako bo na to gledala Evropa, kaj bo pomenilo za Slovenijo, če denimo primer pride na evropsko sodišče za človekove pravice? Potrč:
Mislim, da nam ne bo prijetno, saj imamo od evropskega komisarja za človekove pravice jasno stališče, da moramo izvršiti odločbo ustavnega sodišča. Drugače bodo verjetno v težkem položaju tudi naši evropski poslanci.
Brejc:
Zagotovo vam ne bo prijetno, ker ste sprejeli ta zakon, pri tem pa ste celo vrsto drugih določb ustavnega sodišča mirno zanemarili. Določb, ki so vezane na naše državljane, ki so pošteno delali tukaj in se borili za Slovenijo.
