Gospod Janša, vprašanje izbrisanih se vedno bolj zapleta. Zakaj zdaj še en referendum in zakaj predlagate ustavni zakon. Ali ni mogoče vaših zahtev vnesti v predlog sistemskega zakona?
J. Janša: Dva referenduma sta zato, ker je vlada predlagala dva zakona. Mi smo vseskozi trdili, da bi bilo to smiselno reševati z enim zakonom. In predlagala jih je v dveh časovnih obdobjih, zato se seveda ta čas križa in ga je zelo težko uskladiti. Vendar pa mi od samega začetka trdimo, da tega problema, ki je nastal s tem, ko je ustavno sodišče poseglo v temeljno ustavno listino, ki je ustavna materija, ni mogoče rešiti z navadnim zakonom, ampak samo z ustavnim, zato smo tak zakon tudi vložili.
Gospod Potrč, koliko je sploh še v igri vsebina oziroma reševanje vprašanja izbrisanih in koliko je vse skupaj že predvolilna tekma?
M. Potrč: Pri ustavnem zakonu je po našem prepričanju vedno bila v ospredju vsebina. Ampak prav zato, ker je opozicija želela z ustavnim zakonom ignorirati odločitve ustavnega sodišča in ne priznati, da so bile krivice v letu 1992 storjene, do soglasja ni prišlo. Ko ni bilo soglasja, smo šli po drugi poti in poskušali to reševati s tako imenovanim sistemskim zakonom. Da pa je vmes politika, predvsem, da so vmes volitve, to trdimo tudi mi, in sicer zato, ker sicer ne bi bilo toliko želje, da se stvari prikažejo neresnično. Te želje so tako izrazite, da se tudi zdaj, ko so bistvena vprašanja na zahtevo opozicije urejena – odškodnine, vprašanje ugotavljanja individualnih odločb, dejstvo, da nihče ne more dobiti odločbe, če ni bil prisoten, vse to je urejeno, pa kljub temu opozicija ni zadovoljna, ker želi vse problem obnavljati in ga prikazovati drugače.
Gospod Janša, vaše mnenje?
J. Janša: To so smešne trditve. Danes je vaša oblast začela izdajati odločbe za nazaj. Brez preverjanja. Ljudem, ki dokazano niso živeli tukaj od leta 1992, ker jim to tudi nikoli ni bilo treba dokazovati, v času, ko nobene odškodnine niso omejene, ko bodo lahko s to odločbo takoj leteli in vložili odškodninske zahtevke in nas bo vse bolela glava in bomo to plačevali še iz več proračunov, kot je to obljublja gospod Krivic. Zato govoriti, da mi kaj zavajamo in da delamo nekaj, kar je narobe, predstavlja grob cinizem. Še posebej, če to govori nekdo, ki je včeraj glasoval proti ustavi, čeprav te možnosti ni imel. Včeraj se je zgodil protiustavni puč.
Gospod Potrč?
M. Potrč: Poglejte, kar zadeva včerajšnje odločitve, mi smo želeli – in to smo danes tudi povedali – zagotoviti, da bi se v dveh enakih ali pa podobnih vprašanjih odločalo enkrat, ne da bi brez potrebe o tem odločali v roku enega meseca dvakrat. Drugače pa nihče ni rekel, da se odločitev ali pa predlog ne bosta spoštovala. Kar pa zadeva vprašanje, ali so naše trditve izmišljene: niso niti slučajno izmišljene, ker gospoda Janšo in opozicijo je ustavno sodišče, ki ga sicer ne spoštujejo, kot so povedali, opozorilo, da je že na podlagi odločitev, ki jih je ustavno sodišče sprejelo, mogoče individualno zahtevati in vlagati tožbe ter morda tudi uspeti, če ne doma, pa pred evropskim sodiščem, za mnogo višjo ceno. Tako, da izdajanje odločb danes nima nobene zveze s tem, da bi na tej podlagi bila možna odškodnina.
J. Janša: To zatrjevanje je popolnoma smešno. Gospod Potrč je štiri leta za govornico državnega zbora trdil, da odločba ustavnega sodišča ni sveta, da jo je možno spremeniti. Napisal je ustavni zakon za spremembo ustave, s katero ste povozili odločbo ustavnega sodišča o volilnem sistemu in tudi beneška komisija je rekla, da je to v redu. Se pravi, je bil način, ki ste ga uporabili leta 2000, ko je bilo to v vašem interesu, sprejemljiv, zdaj, ko bi bilo to v interesu Slovenije, pa naenkrat ni več sprejemljiv. To je neznansko sprenevedanje.
Zdaj imamo odločbe ustavnega sodišča, izbrisanim je bila storjena krivica, ki jo je treba popraviti, zdaj imamo tudi dve referendumski pobudi, predlog ustavnega zakona. Kje je sploh rešitev vprašanja izbrisanih? Kje torej smo, kako bomo popravili krivico?
J. Janša: Do danes, ko so začeli izdajati odločbe, je bila rešitev v nadaljevanju pogajanj za sprejem nekega ustavnega zakona. Mi ne trdimo, da je to, kar smo mi vložili, edina možna rešitev. Mi smo s tem odprli postopek in pripravljeni smo se pogajati. Tudi kdo drug bi lahko kaj predlagal in na koncu bi s tem ustavnim zakonom problem res rešili v enem kosu, naenkrat. Ne da bi rešitev ogrožali, bodisi novih referendumi, bodisi odločitve ustavnega sodišča. In zgolj na ta način bi lahko tudi omejili odškodnine.
Gospod Potrč, kaj ste vi pripravljeni sprejeti?
M. Potrč: To so lepe besede, niso pa resnične. Sodeloval sem pri vseh pogajanjih, kjer je opozicija od prvega dneva naprej trdila, da odločitve ustavnega sodišča v smislu, da so bile leta 1992 storjene krivice, ne prizna in da jih ni pripravljena popraviti zaradi tega, ker je ta ista opozicija takrat sodelovala pri odločitvi, s katero so bile krivice storjene. Mi smo rekli, da smo se pripravljeni pogovarjati o ustavnem zakonu vendar ne pod pogojem, da to pomeni popolno negacijo odločitev ustavnega sodišča. Vendar ta predlog to pomeni.
J. Janša: Prvič ni res, da ste bili ves čas zraven pri pogajanjih, ker so vas vaši partnerji vključili zelo pozno. Drugič pa ni res, da smo mi to trdili, kot je zdaj razvidno tudi v predlogu ustavnega zakona.
Je že kakšen datum, kdaj se boste sestali in poskušali rešiti ta problem?
M. Potrč: Mi smo se zelo pogosto sestajali do pred tednom dni, res da ne vedno v enaki sestavi. Ko je državni svet po trditvah ljudske stranke in tudi z njeno pomočjo pripravil en predlog, nam je predsednik državnega zbora vsem pisal, ali smo pripravljeni na tem predlogu delati skupaj. Opozicija ni bila pripravljena in je vložila svoj predlog, ker želi, da se dela na njenem predlogu.
J. Janša: Opozicija nikoli ni kršila procedure. Očitati opoziciji, da jo je izkoriščala je pa smešno, ker je to edino, kar opozicija ima, ker nima večine.
M. Potrč: In to tudi uspešno izkorišča.
