'Delalo se je kakovostno in strokovno'

Poslanci so opravili razpravo o poročilu parlamentarne preiskovalne komisije, ki je proučevala razmere na tožilstvu v letih 2000-2004. V koaliciji so prepričani, da so potrebni ukrepi za izboljšanje dela tožilcev, ki se je v omenjenem obdobju poslabšalo. V opoziciji menijo, da je poročilo pri omenjanju političnih vplivov na tožilstvo pristransko.

Cerarjeva zanika očitke

Nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar meni, da poročilo izkrivlja resnico. Ta je po njenem taka, "da se je delalo kakovostno in strokovno". Kot je v izjavi za medije povedala nekdanja generalna državna tožilka, zdaj sicer podpredsednica LDS, so bili tožilci v njenem obdobju edini, ki jim je uspelo opraviti zaostanke in to brez tega, da bi za to prejeli en sam tolar. Po njenem so delali strokovno in bili zato sprejeti ne samo v Evropi, ampak tudi po svetu.

V času, ko je vodila tožilstvo, se po njenih besedah ni dogajalo, da bi se preskakovale pristojnosti tožilcev, ko je šlo za občutljive zadeve. "Zadevo je vedno delal pristojen državni tožilec, pa naj je šlo za Mira Petka, Borisa Popoviča ali Borisa Šuštarja," je dejala. Pri tem je opozorila, da je bila Slovenija edina država, ki je obravnavala in zaradi podkupnine obsodila državnega sekretarja vladajoče stranke: "To je državnega sekretarja Borisa Šuštarja, ki je bil član LDS".

Prav tako se v njenem času, kot je dejala, ni dogajalo, da bi Finski preiskovalci hodili v Slovenijo, samo zato, ker domači niso opravili svojega dela. "Tožilci so vodili policijo in delo je bilo opravljeno," je dejala.

Govoriti, da je v njenem obdobju politika imela vpliv na tožilstvo, kot to v svojem poročilu zapisala Kovačičeva komisija, je po mnenju podpredsednice LDS deplasirano, sklepi o tem pa nesmiselni. Po njenem je bila komisija ustanovljena zgolj zato, da bi oblatila delo nje kot generalne državne tožilke in delo njenih kolegov in kolegic.

Potrč: Poročilo je sramota

Po mnenju Mira Petka (SDS) je komisija ocenjevala stanje, ki je osnova za politično odločanje o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, zato pa se v tem poročilu ni bilo mogoče izogniti dejstvu, da je nekdo član LDS ali Foruma 21. Tudi Petek podpira ponovni razmislek o trajnem mandatu tožilcev.

Miran Potrč (SD) je poročilu t.i. Kovačičeve komisije očital, da je "sramota" in "politični pamflet". Po njegovo se je zgodilo prav tisto, na kar so v PS SD opozarjali, namreč na možnost, da se bo vsebina dela komisije prelevila v oceno konkretnega dela tožilcev in tožilstev. To pa je po Potrčevih besedah v nasprotju z nalogo parlamentarne komisije.

Prav tako po Potrčevih besedah komisija pri ugotavljanju stopnje vpletenosti nosilcev javnih funkcij "brez vsakih dejstev" govori o političnem vplivu nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in nekdanje generalne državne tožilke in sedanje članice LDS Zdenke Cerar. Potrč je menil, da je šlo tu za politikantstvo komisije, saj bi za verodostojne ugotovitve morali soočiti tudi osebe, ki so bile obtožb deležne.

Anton Anderlič (LDS) pa je spregovoril o mnenju komisije o obdobju med letoma 1992 in 2000 oz. ko je državno tožilstvo vodil Anton Drobnič, ki je po Anderličevih besedah "trdni pripadnik nekega ekstremno trdega jedra te sedanje vladne koalicije".

Kot primer stanja v slovenskem tožilstvu v obdobju 2000-2004 je Mitja Ljubeljšek (SDS) navedel primer Železnik. Kot je spomnil poslanec, je omenjeni tožilec zapustil 377 kazenskih zadev, ob tem pa se v poročilu tožilstva nahaja za Ljubeljška "alarmantna in neverjetna" trditev, da takšno stanje ni vplivalo na kazenske postopke.

Rudolf Moge (LDS) pa je dejal, da ne more razumeti, da drug o drugemu govorimo le slabo in zlonamerno. "Ali je res, da je gospod Milan Kučan, predsednik, ki je peljal osamosvojitev, tukajle obdolžen kot en zelo hud človek, ki je ne vem kako vplival na vse te negativne pojave pri nas? Ali je lahko ena Zdenka Cerar, kot ženska, ki se je trudila, naredila ogromno stvari na tožilstvu, z imenom in priimkom napisana tu noter zlonamerno in z neresničnimi trditvami ožigosana kot en najbolj negativen človek v tem obdobju," se je vprašal Moge.

Ukrepi za boljše razmere na tožilstvu

V poročilu komisija državnemu zboru na koncu predlaga sklep, v katerem pristojnim organom predlagajo, naj pristopijo h nekaterim ukrepom, ki bi izboljšali razmere na tožilstvu. Tako bo DZ, če bo poročilo sprejel, pristojnim organom priporočil, naj tožilstvo okrepi s kadri, posebej usposobljeni za odkrivanje in pregon sodobnih oblik gospodarskega kriminala.

Prav tako mu bo predlagal, naj sprejme ustrezne spremembe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku ter spremembe kaznovalnega politike. Poročilo pristojnim institucijam v istem sklepu tudi predlaga, da ponovno razmislijo o ustreznosti sedanje ureditve pravnega instituta trajnega mandata tožilcev in sodnikov ter o izenačitvi imunitete tožilcev in sodnikov z imuniteto poslancev, hkrati pa zagotovijo bolj pregleden in v praksi izvedljiv sistem sankcioniranja slabega dela tožilcev. O navedem sklepu in poročilu kot celoti bo DZ glasoval v torek.