Potrdili predlog za izvedbo referenduma o interventnem zakonu 6. decembra

Kot navaja predlog odloka, se bo referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026? Zahtevo za razpis tega referenduma so 9. oktobra vložili sindikalisti z več kot 40.000 overjenimi podpisi volivcev, je na današnji seji povzel predsednik odbora DZ za finance Rado Gladek iz SDS.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Nataša Voršič je povedala, da zahteva za razpis izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje. Predlog predlaganega odloka o razpisu referenduma je po njenih besedah pripravljen skladno z zakonom. Glede predloga Svobode za drugačen rok razpisa referenduma je povedala, da bi lahko prišel v poštev ob izkazanih določenih utemeljenih razlogih, ki pa v tem primeru niso izkazani.

Razprava na današnjem odboru se je vrtela predvsem okoli vsebine zakona. Medtem ko je koalicija zagovarjala, da zakon nikomur ne jemlje, temveč daje vsem, je opozicija opozarjala, da je to zakon za bogate in da ne vsebuje podatka o finančnih učinkih in o tem, kako se bodo predvideni ukrepi financirali. Vsi so napovedali velik angažma v referendumski kampanji.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je povedal, da vlada k predlogu odloka nima pripomb. "Ljudje bodo 6. decembra odločali o tem, kar v zakonu dejansko piše in kaj zakon dejansko prinaša, in ne o strašenju opozicije, sindikatov in plačanih nevladnih organizacij," je dejal. "Zakon ničesar ne jemlje, ne uvaja nobenega novega davka, prispevka in ne znižuje nobene pokojnine. Vsem nekaj daje in to ni zakon za bogate, to je zakon za ljudi," je dodal.

Aleksander Gungl iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus je v imenu predlagateljev med drugim izpostavil, da je zakon posebej namenjen razvojnikom in visokokvalificiranemu kadru, ki omogočajo višjo dodano vrednost in višje plače vsem zaposlenim. Navedel je primere dobrih praks znižanja DDV za živila, glede zdravstva pa je prejšnji vladi očital izpad izvajalcev in podaljšanje čakalnih vrst. Med ukrepi zakona je naštel še cenejše energente za ogrevanje, za mlade cenejša stanovanja. Razvojna kapica po njegovih navedbah ne ogroža pokojnin.

"Zakon je za Slovenijo, gospodarstvo in delodajalce," je dejal Gungl. Z Lukom Simoničem iz SDS sta poudarila tudi, da je to zakon za mlade in mlade družine. "Sedaj imamo vlado, ki bo zaposlenim pustila več od njihovega dela, gospodarstvu omogočila rast in mladim ponudila prihodnost v lastni domovini," je dejal Simonič.

Franc Breznik iz SDS je izpostavil vizijo, ki jo prinaša zakon. "Slovenija in EU sta zelo starajoči se družbi. Ljudem kažemo vizijo, kje bo Slovenija čez pet let, če bo zakon sprejet," je dejal. Če želimo postati bogatejša družba z boljšo kakovostjo življenja, po njegovem potrebujemo skromno javno porabo in spodbujanje podjetništva. Tudi Gladek je ocenil, da "zakon kaže konceptualno razliko med prejšnjo in sedanjo vlado". Gospodarstvo po njegovih navedbah upa, da se bo v tem delu nekaj spremenilo, ker tako ne gre več naprej.

V Svobodi ocenjujejo, da gre za zakon za bogate. Alenka Bratušek je opozorila predvsem na to, da vlada ne razkrije, kako bo pokrila javnofinančno luknjo, ki jo bo ustvarilo sprejetje tega zakona. "Ne poveste, kaj sledi temu zakonu, ker je treba denar od nekod vzeti. Ljudje bodo nekaj malega dobili, na drugi strani pa jih bodo močno dobili po prstih," je navedla.

Klemen Boštjančič je poudaril, da državni sekretar danes ni navedel "niti ene številke, ne ocene izpada, ne izračuna učinka", za njegov nastop pa je ocenil, da "ni strokovno stališče, ampak politični govor". Metka Pešl Šater je menila, da bi morali ukrepe vpeljati v posamezne zakone. Zakon ne prinaša višjih plač za vse, ogroža pa financiranje dolgotrajne oskrbe in slabša položaj zaposlenih, z davčnimi ugodnosti za najemodajalce ne rešuje stanovanjske problematike, znižanje DDV za živila pa se ne bo poznalo v nižjih cenah hrane, ampak v višjih maržah trgovcev, so opozorili vsi trije.

"Če se v skupni koš da manj, je v njem manj. To pomeni, da se jemlje vsem, ki jemljemo iz tega skupnega koša," je ponazoril Vladimir Šega iz Levice. "Državni sekretar je govoril o nižjih cenah energentov, najemnin, živil ter o višjih pokojninah. Zakon sem si kar nekajkrat prebral in me res zanima, kje to v zakonu piše. Povejte mi eno državo, ki je znižala DDV na karkoli in ji je uspelo za več kot 20 odstotkov znižati cene v košarici. Je ni," je nadaljeval Šega.

Finančni učinki zakona izjemno skrbijo tudi SD, je v imenu poslancev te stranke povedal Darko Ratajc. Čudi ga, da to ne skrbi vlade in koalicije. Izpostavil je učinke, ki jih zakon prinaša na zdravstvenem področju. "Zakon so pisali profesionalci z močnimi interesi, povzroča pa to, da se bo začela razgradnja javnega zdravstvenega sistema," je opozoril.