S tem se bo novela zakona lahko začela uporabljati s 1. januarjem 2006, če svetniki ne bodo uresničil napovedi o zahtevi po razpisu referenduma.
Državni svet je zahtevo za ponovno odločanje o noveli zakona o dohodnini sprejel zato, ker so v njem rešitve, ki bodo povečale neenakost in socialno razslojenost v Sloveniji, je poslankam in poslancem pojasnil državni svetnik Rado Krpač. Med za svetnike nesprejemljivimi določbami zakona je izpostavil spremembe v zvezi z obravnavo študentov pri obdavčitvi njihovih dohodkov, spremembe načina obdavčitve obresti na depozite ter uvedbo 50-odstotne oprostitve obdavčitve obresti za obveznice iz naslova denacionalizacije.
Svetniki razmišljajo o referendumu
Kot je dejal Krpač, spremembe po svoje že predpostavljajo del reformnih ukrepov in posledično kažejo, v katero smer reforme dejansko gredo in za čigavo blaginjo v teh reformah gre. Če državni zbor ne bo upošteval pripomb svetnikov, ti resno razmišljajo o razpisu zakonodajnega referenduma, je opozoril.
Bajuk: Zahteva DS je neutemeljena
Finančni minister Andrej Bajuk je zahtevo DS za ponovno odločanje o noveli zakona o dohodnini označil za neutemeljeno. Vlada je predlog novele zakona pripravila s ciljem, da se odpravijo določene nesorazmernosti, ki so odraz v letu 2004 sprejetega zakona, je pojasnil. Hkrati je namen novele zakona povečanje mednarodne prepoznavnosti Slovenije tudi z vidika razmeroma atraktivne davčne zakonodaje, ob čemer pa ne sme priti do bistvenega zmanjšanja prihodkov iz tega naslova.
Bajuk je predstavil bistvene rešitve iz novele zakona o dohodnini ter poudaril, za se z njo širi seznam dohodkov, ki so oproščeni dohodnine, uvajajo pa se tudi nove olajšave. Obresti na depozite bodo ne glede na znesek obdavčene z 20-odstotno stopnjo šele od leta 2008 naprej, je pojasnil. Glede obdavčitve študentskega dela je povedal, da je nižja, kot sicer velja za dohodke delavk in delavcev. Obresti iz denacionalizacijskih obveznic pa ni mogoče izenačevati z obrestmi iz drugih vrst obveznic ali depozitov, saj niso bile izdane zaradi zagotavljanja pokrivanja finančnih potreb izdajatelja, temveč zaradi plačevanja odškodnin v primerih, ko podržavljenega premoženja ni bilo mogoče vrniti, je poudaril Bajuk.
