Sporazum med Slovenijo in Hrvaško glede upravljanja z NEK bo kot kaže vendarle prišel v klopi slovenskega parlamenta. Vlada je predlog zakona o njegovi ratifikaciji poslala v parlamentarno obravnavo, odločitev pa so sprejeli s preglasovanjem. Kot je bilo pričakovati, so bili proti sprejemu meddržavne pogodbe o NEK trije ministri iz vrst koalicijske SLS: Franci But, Ivan Bizjak in Jakob Presečnik.
Če bi slovenski poslanci in njihovi hrvaški kolegi pogodbo ratificirali do konca junija, bi sosednja država s 1. julijem, in sicer po štirih letih, odkar ji je slovenska stran zaradi neplačevanja računov enostransko prekinila dobavo, znova začela prejemati polovico v Krškem proizvedene električne energije.
Usoda pogodbe je negotova, saj nima izrecne politične in javne podpore ne na Hrvaškem, kjer so poslanci sabora sicer že opravili njeno prvo branje, ne v Sloveniji. SLS koalicijskim partnericam predlaga, da Slovenija ne ratificira sporazuma s Hrvaško o NEK, saj pogodba ne rešuje ključnega vprašanja skladiščenja jedrskih odpadkov.
Najbolj pa pogodbi nasprotujejo prav v posavskih občinah. Po prepričanju župana Krškega Franca Bogoviča gre za seštevek najnižjih skupnih imenovalcev in torej najslabšo možno pogodbo. Njeno sprejetje bi sicer povzročilo prešerno nazdravljanje pogajalcev na dan ratifikacije, potem pa desetletja glavobola vlad in državljanov Slovenije in Hrvaške.
Vladi Slovenije in Hrvaške v decembra lani sklenjeni meddržavni pogodbi soglašata, da se obstoječe Javno podjetje Nuklearna elektrarna Krško, kakor ga je slovenska vlada preoblikovala z uredbo 30. julija 1998, preoblikuje v Nuklearno elektrarno Krško, družbo z omejeno odgovornostjo. Njen osnovni kapital bo razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti Eles Gena in HEP. Med organi družbe meddržavna pogodba navaja skupščino, nadzorni svet in upravo, določa pa tudi, da so sestavljeni paritetno. Predsednika uprave ima pravico predlagati slovenski družbenik, namestnika predsednika pa hrvaški družbenik, obratno velja pri nadzornem svetu.