'Potreba po večji, močnejši evropski obrambi je danes bolj očitna kot kdaj koli prej'

Ministri so se v današnji razpravi o Afganistanu osredotočili na nauke, ki so jih EU in države članice potegnile iz zadnjih dogodkov, kjer so po umiku zavezniških sil na oblast znova prišli talibani. Pred začetkom pogovorov so se ministri večinoma strinjali, da mora biti EU sposobna delovati bolj samostojno v kriznih razmerah.

Skoraj vse države članice se strinjajo, da "moramo okrepiti našo sposobnost, da delujemo samostojno, ko in kjer je to potrebno", je na novinarski konferenci po neformalnem zasedanju obrambnih ministrov EU dejal Borrell. "Imamo vojske, imamo vire, težava je v usklajenosti in volji moblizirati te vire," je povedal.

Afganistan je po besedah Borrella dober primer, ki prihaja ob pravem času, da mobiliziramo voljo držav članic in dojamemo, da ni drugega načina za soočenje z novo situacijo, kot da smo sposobni delovati sami. "Afganistan je pokazal, da imajo pomanjkljivosti v naši strateški avtonomiji svojo ceno. Edina pot naprej je, da združimo moči in okrepimo ne samo naše zmogljivosti, ampak tudi našo voljo po ukrepanju," je pojasnil.

To pomeni dvig ravni pripravljenosti v okviru skupnega vojaškega usposabljanja, pa tudi vzpostavitve novih orodij, kot so sile za hitro odzivanje. Glede podpore med članicami je Borrell priznal, da popolnega soglasja vseh članic o teh silah še ni, ampak da to ni pomembno, ker na današnjem zasedanju obrambnih ministrov niso sprejemali odločitev, pač pa zgolj razpravljali. Dejanska odločitev bo sprejeta v novembru.

Zamisel o evropskih silah za hitro odzivanje, ki bi lahko štela okoli 5000 vojakov, bo po Borrellovih besedah pomemben del strateškega kompasa, ki je sicer eden ključnih procesov za doseganje večje strateške avtonomije Evrope. Minister za obrambo Tonin je poudaril, da ima EU svoj obrambni sklad, ki lahko naglasi in začne urejati ta problem. "Imamo denar, in če imamo politično voljo, da v prihodnjih letih zgradimo tudi te nujno potrebne zmogljivosti za avtonomno delovanje, tudi v zelo zahtevnih območjih, potem smo tukaj naredili definitivno korak naprej," je povedal.

Sam je že danes videl velik napredek. Posamezne države članice so namreč napovedale, da bodo predlagale, kako spremeniti obstoječe mehanizme, da bodo omogočali hitrejše politične odločitve in hitrejšo intervencijo. "In to vsekakor je korak naprej, da bo s strani držav članic prišel konkreten predlog, in če bo sprejemljiv za vse članice, potem imamo konkretno rešitev," je izpostavil. Predvsem za majhne države članice je soglasje pomembno orodje, vendar pa se je treba včasih odločiti, kaj je pomembnejše - hitro ukrepanje ali vztrajanje pri soglasju. To je po ministrovih besedah tudi ključna ovira, s katero se soočajo pri iskanju dogovora.

Borrell že v minulih dneh večkrat pozval k oblikovanju evropskih sil za hitro odzivanje v primeru kriz

Te enote bi štele 5000 vojakov. Tudi danes je dejal, da EU potrebuje bolj skladne in dobro organizirane sile, ki bodo ves čas na voljo.

"Bojne skupine EU že imamo, a jih še nikdar nismo aktivirali. Zato potrebujemo sile, ki bodo bolj operativne," je dejal Borrell novinarjem ob prihodu. "Potreba po večji, močnejši evropski obrambi je danes bolj očitna kot kdaj koli prej." Eden od naukov, ki jih je mogoče potegniti iz Afganistana, je, da EU nima zmogljivosti, da deluje v zapletenih razmerah in da ima EU različne pobude, npr. bojne skupine EU, vendar pa je mehanizem, kako jih uporabiti in napotiti vojake v tujino, preveč zapleten, pa je povedal obrambni minister Matej Tonin.

Ministri so že med sinočnjo neformalno večerjo govorili o tem, da je treba razmisliti, kako spremeniti mehanizem, da se lahko EU odzove hitro in učinkovito, je dejal Tonin. Dodal je, da soglasje vseh držav članic, ki je pri tem potrebno, očitno ni ustrezna rešitev. Po njegovem bi bilo treba najti mehanizem, pri katerem bo dovolj "klasična" večina.

Težava bojnih skupin EU je, da zaradi potrebnega soglasja članic skoraj nikoli niso aktivirane. Zato je sinočnja razprava šla v smeri, da se oblikuje mehanizem s "klasično večino". Če se večina članic v EU odloči za napotitev takih sil, lahko te gredo v imenu EU. Članice, ki so pripravljene sodelovati, bi tvorile t. i. skupino voljnih, je pojasnil minister, ki trenutno predseduje Svetu EU. O napotitvi teh enot bi odločale institucije EU.

Slovenija to podpira, je še dejal Tonin, saj si želi, da "bi bila EU globalni igralec na globalnem odru". "Delovati bomo morali hitro, saj je bila zgodba z Afganistanom dovolj nazorna," je še dejal. Te enote bi lahko štele okoli 5000 mož ali več, do 20.000, je še dejal minister. "Slovenija lahko prispeva od 200 do 300 vojakov, to je v tem trenutku naš maksimum" z ozirom na druge angažmaje Slovenske vojske v svetu.