Potrebe zdravstva po krvi kljub epidemiji velike

Odvzemi krvi potekajo tudi v tem prazničnem obdobju, in sicer vsak delovni dan v enotah transfuzijskih služb ali v krvodajalskih akcijah na terenu. Še posebej pa vabijo krvodajalce k sodelovanju po novoletnih praznikih.

Letos, ko se država sooča z epidemijo covida-19, so sicer nekoliko prilagodili izvajanje krvodajalstva, med drugim se morajo krvodajalci obvezno vnaprej naročiti, a še vedno je ta dejavnost nepogrešljiva.

"Krvodajalkam in krvodajalcem se v imenu pacientov in transfuzijske službe zahvaljujemo ter jih vabimo, da se še naprej odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijske službe in se naročajo na odvzem krvi, pa tudi da spremljajo naše informacije na spletni strani www.ztm.si," pravijo na zavodu.

Naročanje je nujno, da bi preprečili stik med krvodajalci in morebiten prenos bolezni. "Že v prvem valu marca smo uvedli vstopne točke, na katerih že pri sprejemu preverjamo zdravstveno anamnezo posameznika. Delovišča smo ustrezno pripravili, tako da smo omogočili ustrezno medsebojno razdaljo, da bi tudi tako preprečili morebitno širjenje virusa," pojasnjuje Erika Kavaš iz centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Poudarila je, da je ključno, da krvodajalci iskreno odgovarjajo na njihova vprašanja pred odvzemom krvi. Le tako je namreč mogoče ustrezno poskrbeti za varnost tako krvodajalca kot zdravstvenih delavcev.

Kot pojasnjujejo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, lahko daruje kri tudi oseba, ki je prebolela covid-19. A to je možno šele dva do štiri tedne po popolni ozdravitvi, odvisno od poteka bolezni, preteči pa morajo tudi trije ali štirje meseci od zadnjega darovanja polne krvi.

Seveda mora krvodajalec izpolnjevati tudi vse ostale pogoje za darovanje krvi, kot sta trenutno dobro počutje ter starost med 18 in 65 let.

V Sloveniji potrebujejo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovijo potrebno količino krvi.

Osebe, ki so prebolele covid-19, posebej vabijo k darovanju plazme, ki jo lahko uporabijo za zdravljenje bolnikov s to boleznijo. Primeren čas za darovanje t. i. hiperimunske prebolevniške plazme (HCP) je štiri do šest tednov od začetka bolezni, a je spet vse odvisno od poteka bolezni in zdravstvenega stanja darovalca.

"Plazmo zbiramo s postopkom, imenovanim plazmafereza, pri katerem krvodajalcu s pomočjo aparata odvzamemo polno kri, izločimo plazmo in vrnemo krvne celice nazaj v krvni obtok. HCP-plazmo pa lahko pridobimo tudi iz polne krvi prebolevnika. Polno kri predelamo v komponente krvi – plazmo namenimo zdravljenju bolnikov s covidom-19, medtem ko z eritrociti in trombociti v okviru redne preskrbe s krvjo oskrbimo ostale bolnike," pojasnjujejo na zavodu za transfuzijsko medicino.