Slovenija je na področju korupcije napredovala

Transparency International, krovna organizacija nevladne organizacije Integriteta, je objavila indeks zaznave korupcije za leto 2010. Med 178 državami se je Slovenija z indeksom 6,4 uvrstila na 27. mesto.

“Ugotavljamo, da so slovenski mediji očitno manj svobodni, tožilstva in sodišča pa svojo nalogo opravljajo slabše, kot pričakujemo. Zahteva po ničelni stopnji tolerance, torej da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva, je možna rešitev iz trenutnih razmer in primeren odziv na krizo. Korupcijo je treba obravnavati sistemsko, predvsem pa z najvišjo stopnjo odgovornosti, kar za naša tožilstva in sodstvo predstavlja še velik izziv,” je ob tem povedala predsednica društva Simona Habič.

Naša država je bila prvič ocenjena leta 1999, takrat med tranzicijskimi državami, najbolje. Nato je do leta 2002 indeks padel na 5,2, kar je najverjetneje pomenilo, da imamo visoko stopnjo korupcije ali pa smo do nje postali bolj zaznavni in kritični. “V primerjavi z minulim letom, ko je imela Slovenija indeks 6,6, lahko sklepamo, da je za zagotovitev bolj transparentnega poslovanja potreben še pošten premik v naših glavah. Integriteta se gradi od zgoraj navzdol. Vodje so tisti, ki dajejo vzor. Pričakujemo torej večjo integriteto od vseh vodilnih v državi in njihovih zaposlenih. Da se bodo končno zavedali, da upravljajo z javnim denarjem, da korupcija prinaša brezposelnost, revščino in ovira gospodarski napredek,” je še dodala.

Slovenija je tako na področju preprečevanja korupcije v minulem letu napredovala. Sprejeli smo nov zakon o integriteti o preprečevanju korupcije, dobili Nacionalni preiskovalni urad, sodelovanje med preiskovalci in organi pregona je bolj usklajeno … Raziskave kažejo zaznavo korupcije na področju javnih naročil, nepotizem, klientelizem in predvsem zmanjšanje svobode medijev.

Najmanj koruptivna Danska, najbolj Somalija

Indeks temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke državi o stopnji korupcije v javnem sektorju. Kompleksna raziskava letos povezuje deset neodvisnih in uglednih organizacij, ki so zbrala mnenja iz 13 virov strokovnega in poslovnega sveta. Vprašanja se nanašajo na zlorabo javnih pooblastil v zasebno korist in vključujejo vprašanja o podkupovanju javnih uslužbencev, podkupninah v procesu javnega naročanja in poneverjanju javnih sredstev.

Najvišje na indeksu letos so Danska, Nova Zelandija in Singapur z 9,3 točke. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. To sta Afganistan in Mjanmar, ki si z 1,4 točke delita predzadnje mesto s Somalijo, ta pa je z 1,1 točke pristala na zadnjem. Od leta 2009 so svoje stanje izboljšale Čile, Ekvador, Makedonija, Gambija, Haiti, Jamajka, Butan, Kuvajt in Katar, poslabšale pa so ga Češka, Grčija, Madžarska, Italija, Madagaskar, Nigerija in ZDA. 

'Rezultati so zaskrbljujoči'

Kot ocenjujejo v Integriteti, so splošni rezultati indeksa zaskrbljujoči, saj se korupcija razširja povsod, kjer je pomanjkanje transparentnosti, kjer je treba še okrepiti institucije in kjer vlade ne implementirajo protikorupcijskih zakonodaj.

Kar tri četrtine od 178 držav je na lestvici od 0 (zelo veliko korupcije) do 10 (malo korupcije) doseglo manj kot 5 točk. To pomeni, da korupcija še vedno predstavlja resen problem.