Potrebne bi bile 'oranžne cone' za subvencije

Bralec je opozoril, da je do lanskega leta Eko sklad dajal okoli 1500 evrov subvencij lastnikom hiš, ki so zamenjali kotle na katero koli vrsto goriva in vgradili toplotno črpalko za ogrevanje. V letih 2013 in 2014 pa so nekatere občine sprejele načrte za kakovost zraka, po katerih so lastniki hiš, ki zamenjajo obstoječi sistem ogrevanja na lesno biomaso, kurilno olje ali plin z vgradnjo toplotne črpalke, upravičeni do subvencij Eko sklada, razen če imajo možnost priključitve na daljinsko ogrevanje, je razložil.

Moti ga, ker ima na območju ljubljanske občine ogrevanje s kotli na plin prednost pred ogrevanjem s toplotnimi črpalkami in v primeru njihove namestitve lastniki zgradb niso upravičeni do subvencij. Po njegovem mnenju je omenjeno v nasprotju z ustaljeno prakso na ostalem območju države in popolnoma v nasprotju z logiko varovanja okolja.

''Plin je sicer še vedno najčistejše gorivo med vsemi fosilnimi gorivi, vendar ob zgorevanju tudi ta proizvaja toplogredne pline in druge strupene snovi, ki škodujejo zdravju ljudi,'' je opisal. Nasprotno so toplotne črpalke trenutno najbolj učinkovite, ekonomične in okolju prijazne pri ogrevanju individualnih stanovanjskih hiš, saj pri vložku ene enote električne energije oddajo v povprečju ekvivalent štirih ali celo več enot toplotne energije, odvisno, ali jo zajemajo iz zraka, zemlje ali podtalnice, je razložil. Zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da imajo absolutno prednost pred ostalimi sistemi ogrevanja.

So samo zelene in rdeče cone

Največ nezadovoljstva pri podeljevanju subvencij za toplotne črpalke je v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, ugotavljajo na Eko skladu. Če imajo z občinskim odlokom o načrtu za kakovost zraka predpisan drug prednostni način ogrevanja, se namreč ne sme subvencionirati toplotnih črpalk ali kotlov na lesno biomaso oziroma obojega.

Do parcelne številke natančno so opredeljene rdeče cone, kjer je prepoved, in zelene cone, kjer je dovoljeno subvencioniranje. Pogreša pa se na primer še oranžna cona, kjer bi bilo dovoljena denarna pomoč do določenega leta, opozarjajo na Eko skladu. ''Vsakdo ve, da plinovoda ali daljinskega ogrevanja v Gameljnah ne bo še lep čas. Podobno je na Ruški ulici v Mariboru,'' so ponazorili.

Ministrstvo: Odloki so skladni z zakonom

Na okoljskem ministrstvu pravijo, da so odloke pripravile občine ob pomoči države, "da bi se z izboljšanjem kakovosti zraka podaljšala življenjska doba prebivalcev ogroženih območij in preprečile prezgodnje smrti posebej ranljivih skupin ljudi". Po uskladitvi načrtov so k njim dali soglasje občinski sveti, nato jih je sprejela še vlada. Odloki so skladni z zakonom, so poudarili.

"Koncept, ki je opredeljen v načrtih kakovosti zraka, ne bo spremenjen," so dodali. Če bi spodbujali nabavo drugih ogrevalnih naprav na območjih z daljinskim ogrevanjem, bi namreč po trditvah ministrstva ogrožali delovanje že obstoječega daljinskega ogrevanja in spodbujali nabavo kotlov na lesno biomaso, med njimi veliko zastarelih, ki zelo onesnažujejo.

"Skupaj z mestom Ljubljana smo sprejeli še restriktivnejše ukrepe glede možnih spodbud," so sporočili. V Mariboru na določenih območjih ne morejo dobiti spodbud za nove kotle na lesno biomaso, v Ljubljani pa ni niti subvencij za kotle niti za toplotne črpalke, so pojasnili.

V Ljubljani načrtujejo spremembe

V Ljubljani sta na voljo plinovod in toplovod. Približno četrtino Ljubljančanov še kuri na kurilno olje ali drva, manjšina se ogreva na elektriko. V zadnjem času raste tudi število prebivalcev, ki kurijo drva v zastarelih pečeh z neprimernim izgorevanjem, opozarjajo v Energetiki Ljubljana.

Na toplovod je priključenih 57.000 stanovanj predvsem po osrednjem delu mesta. Plinovod je tudi na obrobju in v nekaterih primestnih občinah, nanj je priklopljenih 61.000 stanovanj. V zadnjih 20 letih se je na njun račun bistveno zvišala kakovost zraka v Ljubljani, so poudarili.

Priključitev na toplovod ali plinovod v Ljubljani ni obvezna. Uporaba toplotnih črpalk in biomase torej ni prepovedana, se pa ne spodbuja s subvencijami na območju obstoječe in načrtovane oskrbe iz daljinskih sistemov. Cilj je po navedbah Energetike Ljubljana izboljšati kakovost zraka in povečati izkoriščenost javne infrastrukture. 

Na podlagi pridobljenih izkušenj iz preteklega razpisa Eko sklada in vlog občanov, ki so neuspešno kandidirali za subvencije za nakup električne toplotne črpalke, ker so na območju načrtovane izgradnje infrastrukture, pa že preučujejo možnosti, ki bi jim omogočile pridobiti subvencije v letošnjem razpisu. Predvidoma bodo dovoljene na območjih, kjer v kratkoročnem obdobju priklop na plin ali toplovod ne bo omogočen, čeprav je načrtovan.

V mariborski občini so izpostavili okolju prijazno daljinsko ogrevanje, ki "je urejen, učinkovit in nadziran sistem oskrbe s toploto". Namen odloka, ki pri njih velja od decembra 2013, je zagotoviti ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka predvsem z lebdečimi delci in zmanjšati škodljive vplive na zdravje in okolje, so poudarili.

Na njihov sistem daljinske oskrbe je sicer priključenih 222 odjemnih mest, kar je v večstanovanjskih objektih približno 11.600 stanovanjskih enot. Po njihovih pojasnilih je res nekaj nepokritih področij, "v večini primerov pa so sistemi večjih skupnih kotlovnic pri večstanovanjskih objektih in večjih poslovnih objektih".

V načrtu kakovosti zraka za območje Murske Sobote so predvideni podobni ukrepi kot za ostala območja preseganj v Sloveniji, gre pa za eno bistveno razliko, so sporočili z ministrstva. Pri ukrepu širjenja daljinskega ogrevanja in povečevanju odjema gospodinjstev je namreč predvideno, da se kot vir toplotne energije v celoti uporabi toplotna energija iz geotermalnih vrelcev. "Gre torej za idealno sinergijo med krepitvijo daljinskega ogrevanja in uporabo obnovljivih virov energije kot vira," so dodali na ministrstvu.

Prepričani so, da je celotno upravljanje s toplotnim ogrevanjem v mestih sedaj veliko bolj dolgoročno in naravnano v prid izboljševanja kakovosti zraka. Zato so mesta razdeljena na podobmočja, kjer sicer trenutno ni prepovedi o načinu ogrevanja, preko dodatnih spodbud države in mesta pa se na eni strani krepi predvsem področje daljinskega ogrevanja, na drugi strani pa se preko spodbud oži prostor za uporabo lesne biomase v mestih, ki se je v preteklosti v Sloveniji nekritično spodbujala, so še dodali na ministrstvu.