Bertoncelj: Na boljšem bomo vsi, ki delamo

"Na boljšem bomo vsi, ki delamo," je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj. V paketu davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Glavna sprememba je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala.

Da je vlada danes sprejela davčne spremembe, ki jih je finančni minister Bertoncelj napovedal že v začetku leta, so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili prek družbenega omrežja Twitter. "Sprejeli smo predloge sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije. S predlaganimi ukrepi bomo še dodatno razbremenili delo, s čimer krepimo konkurenčnost, ohranjamo stabilno gospodarstvo ter prispevamo k vzdržni gospodarski rasti," so zapisali.

V dohodninski lestvici ostaja pet davčnih razredov, a se meje v vseh petih zvišujejo, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka. "Predvsem smo imeli v mislih prvi dohodninski razred," je dejal Bertoncelj in pojasnil, da bodo z najnižjo, 16-odstotno stopnjo davka po novem obdavčeni tisti z neto letno davčno osnovo do 8500 evrov (sedaj do 8021,34 evra).

Zvišuje se tudi splošna olajšava pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, in sicer s 3302,70 evra na 3500 evrov. Pri dodatni splošni olajšavi pa gredo spremembe v smeri, da se bo pri vseh dohodkih do višine 13.316,83 evra izračunavala linearno glede na višino skupnega dohodka. S tem se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, je pojasnil finančni minister.

"Želel bi si, da bi lahko naredili še več, a nas javne finance žal omejujejo," je o predstavljeni razbremenitvi stroškov dejal Bertoncelj. Spomnil je, da od maja že veljajo razbremenitve pri izplačilu regresa za letni dopust, ter napovedal nadaljevanje pogovorov o novih davčnih razbremenitvah takoj v začetku leta 2020. Te bi bile lahko uveljavljene leta 2021, razmišljanja pa gredo v smeri razbremenitve drugega in tretjega dohodninskega razreda ter nagrad za poslovno uspešnost "in še kaj bi se lahko našlo", je dejal.

Vlada razbremenjuje srednji dohodkovni razred

Po predlogu se bosta zvišali splošna in dodatna splošna olajšava pri dohodnini, dohodninska lestvica pa spremenila na način, da se razbremeni srednji dohodkovni razred. S tem namenom je predvideno zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka. Za najvišje prejemke je še naprej predvidena 50-odstotna obdavčitev.

Davek na kapitalski dobiček se bo z letom 2020 zvišal s 25 na 27,5 odstotka, so pa na finančnem ministrstvu po zaključku javne obravnave odstopili od nameravanega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Ta tudi po najnovejšem predlogu ostaja pri 19 odstotkih, ostaja pa v predlogih zapisana uvedba minimalne obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov.

"Nujen ukrep, ki se bo uvajal postopno"

Od zvišanja obdavčitve kapitala država pričakuje dodatnih 17 milijonov evrov prihodkov letno, še 47 milijonov evrov pa naj bi se v proračun nateklo na račun predlaganih sprememb pri obdavčitvi podjetij.

V nasprotju s prvotnimi načrti sicer davek od dohodkov pravnih oseb tudi v letu 2020 ostaja pri 19 odstotkih. "Gospodarstvo se ohlaja, v tujini bolj kot pri nas, zato je treba biti v tem delu previden," je Bertoncelj pojasnil, zakaj je vlada opustila načrte o zvišanju tega davka. Je pa danes potrdila uvedbo minimalne stopnje obdavčitve podjetij, in sicer v višini sedmih odstotkov.

Na vprašanje, ali lahko zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb pričakujemo v naslednjih letih, je minister odvrnil, da je v primeru, da se bo gospodarstvo ohlajalo, davčne stopnje bolje pustiti na miru.

Da bi bile davčne spremembe javnofinančno nevtralne, je napovedal še dodatne t.i. mehke ukrepe, ki bodo državnemu proračunu zagotovile dodatnih 74 milijonov evrov. Gre za ukrepe boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki jih bo izvajala Finančna uprava RS. "Slika se tako izravnana," je dejal o danes sprejetem paketu davčnih sprememb in dodal: "Tudi če bi bil kakšen evro manj, v Sloveniji potrebujemo razbremenitev dela, zato je ta ukrep po naši oceni nujen, ga pa iz previdnosti izvajamo postopno v obdobju štirih let."

Levica nasprotuje predlogu davčnih sprememb

Stranka Levica nasprotuje predlogu davčnih sprememb, ki jih je danes potrdila vlada, saj da bodo imeli največ koristi najbogatejši. Sporazum o sodelovanju med koalicijo in Levico je "vedno bolj scefran in poteptan", je danes v Ljubljani ocenil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.

"V tem trenutku se v dvorani odloča o tem, ali bomo 16 milijonov evrov vzeli revnim zaposlenim - ki bodo z ukinitvijo dodatka na delovno aktivnost ob do 200 evrov mesečne pomoči. Istočasno se je vlada danes odločila, da bo 138 milijonov evrov podarila najbogatejšim," je v izjavi za medije v DZ dejal Tašner Vatovec.

Kot so izračunali, se bo delavcu z minimalno plačo, ki bo leta 2019 znašala 940 evrov bruto, dohodek na letni ravni povečal za manj kot dva evra, delavcu s povprečno plačo (1721 evrov bruto) za 147 evrov, dohodek menedžerja, ki prejema šestkratnik povprečne plače (10.327 evrov bruto), pa za 1989 evrov.

"V Levici nasprotujemo takšni davčni reformi. Po naših izračunih bi delavec na minimalni plači na letni ravni dobil 1,60 evra več dohodka, medtem ko bi menedžer z 10.000 evrov plače dobil 2000 evrov neto. Gre za izrazito nesolidarno, nesocialno davčno reformo, ki bo seveda spet šla v korist bogatim," je poudaril. Dodal je, da je bila pred nekaj časa težava najti 68 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predlog, ki ga je danes sprejela vlada, pa vrta 74-milijonsko luknjo v proračunu.

Poslanec je razočaran, da tudi ta vlada, tako kot prejšnje, podpira najbogatejše, tiste na socialnem dnu pa da pusti stradati.