V letošnjem letu je bilo v Sloveniji sicer testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. V okviru sistematičnega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila pa so v preteklem tednu zabeležili prvi primer virusa v osrednjeslovenski regiji, je pojasnila Maja Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Oboleli se počuti dobro
Kot je pojasnila zdravnica Mateja Logar z infekcijske klinike, je bil bolnik sprejet zaradi znakov meningitisa. Ko pri njem niso potrdili najpogostejših vzrokov, so razširili diagnostiko in potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila.
Potek bolezni pri bolniku, ki se je okužil po piku komarja, je po njenih besedah sorazmerno ugoden, čeprav še ne morejo zagotovo napovedati, kako bo z njegovim okrevanjem. "Zaenkrat pa ne kaže, da bi šlo za zelo zelo hud potek," je dodala.
Primer zaradi intenzivne sezone okužb v sosednjih državah pričakovan
"Primer okužbe smo pričakovali, saj je letošnja sezona okužb iz sosednjih držav, predvsem v Italiji, v manjši meri na Hrvaškem, pa tudi v Grčiji in Srbiji zelo intenzivna," je na novinarski konferenci povedala Sočanova. "Višek sezone je ponavadi v avgustu in začetku septembra, potem se pričakuje zmanjševanje primerov," je še dodala.
Spomnila je, da smo pri nas v preteklih letih obravnavali le dva primera okužbe, enega 2013 in enega lani, a v lanskem primeru se je glede na podatke oseba okužila v Grčiji in ne pri nas. "Tako lahko govorimo o drugem primeru bolnika, ki se je z virusom okužil znotraj države Slovenije," dodaja Sočanova.
Smrtni primeri so izjemno redki, večina okužbe niti ne zazna
Glede resnosti take okužbe je povedala: "Smrtni primeri so izjemno redki. V 80 odstotkih primerov okuženi niti ne zaznajo težav, ostali imajo rahle simptome."
Okuženih zbolijo za vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki večinoma izzveni brez posledic.
"Inkubacijska doba je 15 dni, torej od okužbe do simptomov, a večina zboli v dveh do šestih dneh po okužbi," še pravi.
Protivirusa ni, bolnike pa se zdravi s simptomatskim zdravljenjem: "Podpremo življenjsko pomembne organe in bolniku lajšamo simptome."
"Pri nas nimamo monitoringa ali sistematičnega preučevanja komarjev, s katerim bi ugotavljali okuženost komarjev s tem virusom, kot ga imajo države ki imajo s tem več primerov in bolj resne težave," je še povedala Sočanova. Bolezen najpogosteje prenašajo komerji iz rodov culex, lahko pa tudi tigrasti.
Prenos praktično vedno preko okuženega komarja
Pravi, da nekateri strokovnjaki menijo, da se s klimatskimi spremembami spreminja tudi zemljevid vektorsko prenosljivih bolezni, zato težko napovedovati, kaj se bo dogajalo.
Do prenosa na ljudi skoraj vedno pride preko okuženega komarja, neposrednega prenosa med ljudmi pa ni. Obstajajo le določene izjeme pri transfuzije okužene krvi ali produktov iz nje, zgolj v enem doslej opisanem primeru pa naj bi se virus prenesel preko matere na plod, je dodala Sočanova.
Po njenem glede na redkost pojava pri nas ni smiselno na virus testirati vseh krvodajalcev, saj na primer tudi v Italiji testirajo zgolj ljudi iz bolj ogroženih območij. Ponekod v tujini testirajo tudi živali, predvsem konje.
Najboljša zaščita je preprečevanje pikov komarjev
Pristojni strokovnjaki in službe delujejo na podlagi načrta odzivanja ob pojavu virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. Odziv temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih regijah. Pomemben element načrta odzivanja je zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas, to je od enega do 11 dni, povečini pa od enega do treh dni, prisoten v krvi okužene osebe tudi, če okužena oseba nima bolezenskih znakov.
Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih, pojasnjujejo na NIJZ.
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev.
"Po vsakem piku komarja vsekakor ni treba k zdravniku," ob tem pravi Logarjeva. Je pa to smiselno storiti, če se pojavijo težave, značilne za meningitis, torej močan glavobol, vročina in bruhanje.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.