Svet LDS je na predkongresni seji v Ljubljani potrdil predsedniške kandidature Iva Vajgla, Jelka Kacina in Jožefa Školča, medtem ko Tone Videnšek ni dobil potrebne najmanj tretjinske podpore vseh članov sveta. Od 17 podpredsedniških kandidatov pa so zadostno podporo dobili le Zdenka Cerar, Milan M. Cvikl, Matej Lahovnik, Marko Pavliha in Cveta Zalokar-Oražem.
Svet je podprl le dva predloga statutarnih sprememb. Tako bi imela LDS po novem tri namesto pet podpredsednikov, od katerih morata biti dva nasprotnega spola kot predsednik. Statut bi oblikovali tudi tako, da bi imeli na oktobrskem kongresu izvoljeni organi štiriletni mandat. Ostale spremembe, tudi tiste o spremembah v sestavi sveta, niso podprli, je po seji povedal predsednik sveta Anton Anderlič.
Največ glasov dobil Vajgl in nekdanji ministri
Od 83 veljavnih glasovnic je največ glasov, 67, dobil svetovalec predsednika republike in zunanji minister v Ropovi vladi Ivo Vajgl, pet glasov manj je prejel poslanec v Evropskem parlamentu in dosedanji podpredsednik LDS Jelko Kacin, medtem ko je poslanec Jožef Školč dobil 59 glasov.
Med potrjenimi podpredsedniškimi kandidati so v večini nekdanji ministri v Ropovi vladi: najuspešnejši je bil poslanec in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik s 73 glasovi od 82 veljavnih glasov, sledijo pa dosedanja podpredsednica LDS in nekdanja pravosodna ministrica Zdenka Cerar (60 glasov), poslanec in nekdanji prometni minister Marko Pavliha (59 glasov) ter poslanec in nekdanji evropski minister Milan M. Cvikl (49 glasov). V podpredsedniški tekmi 15. oktobra na kongresu v Ljubljani bo sodelovala še poslanka in dosedanja podpredsednica LDS Cveta Zalokar Oražem (49 glasov).
Če na kongresu ne bo dodatnih podpredsedniških kandidatov, ki morajo prejeti podporo najmanj tretjine prisotnih delegatov, in če bo sprejeta omenjena statutarna sprememba, bosta podpredsednici LDS ostali Zdenka Cerar in Cveta Zalokar Oražem. Za tretje, "moško" podpredsedniško mesto pa bi se torej borili Cvikl, Lahovnik in Pavliha.
Kacin že pred sejo ocenil, da bo potrjen
Kacin je še pred sejo sveta ocenil, da ima realne možnosti za izvolitev. "Nisem znan po tem, da bi skakal v prazen bazen," je odgovoril na vprašanje, ali je na lokalni ravni preverjal svoje možnosti.
Glede morebitnih koalicijskih povezav s SDS je odgovoril, da je čas za vzpostavitev bolj prepoznavne in zaupanje vredne alternative vladni koaliciji. Po seji pa je dejal, da bi se v primeru izvolitve posvetil predvsem pripravam na lokalne volitve. Poudaril je še, da se mora LDS poenotiti in posvetiti problemom na lokalni ravni. "O vladi bomo lahko sanjali in se z njo spogledovali šele po predsedniških volitvah leta 2007, kajti državnozborske volitve so predvidene za leto 2008, razen če ga bo sedanja vladajoča koalicija lomila tako, da bodo možne predčasne volitve."
Školč pričakuje visoko podporo
Jožef Školč pričakuje, da bodo do kongresa v stranki razpravljali o vprašanju liberalizma na Slovenskem oziroma o tem, kako "organizirati liberalno sredino". Treba je "reafirmirati stvari z začetka devetdesetih let, ki so pomenile neko demokratično revolucijo". Po mnenju Školča se morajo na nek način "vrniti k izvorom" in tako dobiti zaupanje v stranki in v širšem krogu volivcev.
Kljub temu da v javnosti za favorita veljata Vajgl in Kacin, Školč pričakuje visoko podporo. Na vprašanje, ali bo to zadostovalo za zmago, pa je odgovoril: "Svojčas sem rekel, da je realno, da na nekih splošnih volitvah zmagamo in so se mi vsi smejali. Upam, da se bo to ponovilo." Ob tem je spomnil na podobno izjavo, ki jo je izrekel pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji. Školč je bil sicer prvi predsednik Liberalno-demokratske stranke, predhodnice današnje LDS, vodenje stranke pa je leta 1992 prepustil Janezu Drnovšku.
Sledijo predstavitve in programi kandidatov
Anton Anderlič meni, da današnji rezultati še ne zrcalijo podpore na kongresu, saj bodo sedaj sledile predstavitve kandidatov ter njihovih programov in prioritet na terenu, ki jih danes tudi zaradi tega, ker Ivo Vajgl in Tone Videnšek nista bila prisotna na seji, ni bilo. Od predstavitev bo tudi odvisno, koga od treh kandidatov bo Anderlič podprl.
Tudi Anderlič je podčrtal, da bodo predstavitve kandidatov potekale predvsem v interni javnosti in ne v medijih, ter da bodo izidi volitev predvsem rezultat umirjenega dialoga.
