S prodajo zelenjave nepravilnih oblik rešujejo hrano, ki bi romala med odpadke

Že deset let je odkar je Evropska komisija razveljavila tržne standarde za 26 vrst sadja in zelenjave, tako da so lahko v prodaji ukrivljeni in nepravilno oblikovani pridelki, a v Sloveniji je bila prodaja takšnih izdelkov bolj izjema kot pravilo.

Od danes pa v trgovski družbi Tuš potrošnikom v svojih centrih po državi ponujajo tudi nakup slovenske zelenjave nepravilnih oblik in velikosti.

Kot je ob tem povedal direktor marketinga v Tušu Andraž Tuš, se samo v Sloveniji zavrže več kot tretjina sadja in zelenjave, ker ne izpolnjuje določenih standardov. Ob predstavitvi projekta je dejal, da si v družbi prizadevajo potrošnike ozavestiti o spoštovanju lokalno pridelane hrane in tako pripomoči k zmanjšanju zavržkov hrane.

Že v tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za praženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja iz vrta, ki so ga najmlajši pojedli, še preden je bila juha kuhana, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, velika črna redkev pa je bilo koristno uporabljena v solatah, je dejal Tuš in dodal, da se kupec naravno drugačnih pridelkov zaveda, da so ti zrasli v slovenski zemlji, ki jo zaznamujejo geografske značilnosti v naravnih pogojih.

Čeprav je enako okusna, bi že pri pridelovalcih romala med odpadke

Pojasnil je, da se izdelki nanašajo na zelenjavo slovenskih pridelovalcev, ki se zaradi nepravilnih oblik, dolžin, velikosti, mase ali premera razlikuje od tiste, ki so jo potrošniki vajeni, vendar je enako kakovostna in okusna, praviloma pa bi že pri pridelovalcih romala med odpadke.

Poudaril je še, da se skupaj s pridelovalci prizadevajo doseči, da bi sejali pridelke sukcesivno, torej z zamikom, ter različne sorte v različnih pokrajinah vse od Primorske do Prekmurja, s čimer bi podaljšali sezono slovenskih pridelkov od zgodnje pomladi do zime.

Predstavnica Kmetijske zadruge Sloga iz Kranja Marija Mehle je dejala, da zadruga sodeluje v projektu in da skušajo prodati tako prvovrstno zelenjavo, kot tudi drugovrstno, s katero ni nič narobe.

"S takšnim pogledom na kakovostno pridelano hrano pomagamo kmetom, da lahko naslednje leto vnovič kupijo ves material za pridelavo, omogočijo kmetiji obnavljanje, svojim otrokom pa delovno mesto na kmetiji. Naša hrana je odlična, zato si tudi zasluži, da jo cenimo," je še dejala Mehletova.