Je točka kompromisa še daleč?

Tako meni minister za delo Ivan Svetlik, ki v torkovem nadaljevanju usklajevanj pričakuje odgovor socialnih partnerjev na zadnji predlog vladne strani. "Računamo, da bi tekom tega meseca morali v glavnem končati pogajanja," je povedal minister. Po njegovih besedah si bodo vzeli še nekaj časa za zbližanje stališč. "Vendar pa bo treba na določeni točki ugotoviti, da je bil kompromis dosežen do točke, do katere je pač bil," je dejal.

Vladna stran je predlagala, da bi moški brez odbitkov lahko polno pokojnino dosegli tudi pri starosti 60 let, vendar bi morali imeti 43 let pokojninske dobe, ženske pa bi morale biti stare vsaj 58 let in imeti 41 let pokojninske dobe.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je že sporočila, da je zanjo zelo pomembno, da imajo pravico do polne pokojnine brez odbitkov moški s 40 leti pokojninske dobe in ženske z 38 leti pokojninske dobe, ne pa šele s 43 oz. 41 leti.

Delodajalci pa zadnji vladni predlog ocenjujejo kot izboljšanje dosedanjega besedila.

'Poudarku na varnosti bo sledilo povečanje prožnosti'

Glavni namen dosedanjih aktivnosti ministrstva za delo je bila blažitev socialnih posledic krize, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister Ivan Svetlik in dodal, da so "v smeri realizacije varne prožnosti finančno gledano naredili več za varnost kot za prožnost". Rast obsega teh sredstev je šla tudi na račun povečanja javnega dolga, tako da bo treba v prihodnje podlago socialne varnosti nujno krepiti s strukturnimi spremembami, je dodal.

Spremembe bodo šle v smeri povečevanja prožnosti, ki jo bo zagotavljala zakonodaja s področja delovnopravnih razmerij (zakon o malem delu, zakon o urejanju trga dela, ustanovitev odpravninskega sklada, krepitev aktivne politike zaposlovanja), ter povečevanja delovne aktivnosti, kar naj bi zagotovili z reformo pokojninskega sistema.

Za različne ukrepe blaženja posledic krize je oziroma bo v letih 2009, 2010 in 2011 zagotovljenih 1,25 milijarde evrov več sredstev, kot jih je bilo po zakonih in programih iz leta 2008. "Večina teh sredstev gre neposredno ali posredno prek delodajalcev do prebivalstva, do socialno najšibkejših kategorij," je dejal Svetlik.

Največ denarja za področje trga dela in zaposlovanja

Največje povečanje glede na 2008, za 756,6 milijona evrov, je predvideno na področju trga dela in zaposlovanja. Glavni delež predstavlja več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja (230,3 milijona evrov), na to področje pa sodijo tudi spremembe pri upravičenosti do državnih štipendij za dijake in študente (dodatnih 46,6 milijona evrov) in povečanje števila prejemnikov denarnih nadomestil za čas brezposelnosti (348,2 milijona evrov).

Za ukrepe subvencioniranja polnega delovnega časa so namenili 57,2 milijona evrov, ocenjujejo pa, da so rešili 8000 delovnih mest. Za delna povračila nadomestil za delavce na čakanju je namenjenih 60,3 milijona evrov, ohranili pa naj bi 17.000 delovnih mest. Ukrep male vrednosti s subvencijami za prezaposlitev in samozaposlitev je predvidel 14 milijonov evrov, ohranil pa naj bi 3500 delovnih mest. Na področju varstva invalidov je namenjenih 3,7 milijona evrov več sredstev, pri čemer so ukinili razpis za zaposlovanje invalidov (v treh letih 16,5 milijona evrov manj).

Pri socialnih zadevah bodo zagotovili okoli 230 milijonov evrov več, in sicer 60,6 milijona pri denarnih socialnih pomočeh, izplačan je bil enkraten dodatek za socialno ogrožene (103.000 oseb je prejelo skupno 13,7 milijona evrov), poleg tega pa so iz pokojninske blagajne v sistem socialno varstvenih prejemkov prenesli pravico do varstvenega dodatka in do državne pokojnine.

Na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov (med drugim za starševska nadomestila, starševski in otroški dodatek, dodatek za veliko družino, za nego otroka) bo skupno na voljo okoli 246 milijonov evrov več.

V omenjenih 1,25 milijarde evrov niso upoštevane posledice dviga minimalne plače in še ne sprejete novele zakona o delovnih razmerjih. Po slednji naj bi delavci zaradi skrajšanja odpovednih rokov dobili 27,8 milijona evrov manj, zaradi znižanja odpravnin pa 50 milijonov manj.