'Povejte mi, kje bodo stali brezdomci. Moj otrok zraven njih namreč ne bo'

Na Glavnem trgu v Mariboru je potekal dobrodelni dogodek, v sklopu katerega so se – najverjetneje tod sploh prvič – povezala društva, ki se trudijo na pomoč priskočiti brezdomnim ljudem in živalim.

"Prostovoljno sodelujem z mariborskim društvom za zaščito živali in zavetiščem za živali, prav tako pa se po svojih močeh trudim pomagati brezdomcem. A zadnje čase opažam vse večjo nestrpnost do obojih – tako do ljudi kot tudi do živali v stiski," razlaga organizatorka dogodka, mariborska podjetnica Nina Kuntič. Po njenih izkušnjah je stigma, ki jo brezdomcem pogosto 'prilepimo', naravnost zastrašujoča. Pred dnevi jo je namreč poklicala mama enega od otrok, ki sodelujejo na dogodku. "Vprašala me je, kje bodo stali brezdomci. Ko sem jo vprašala, zakaj jo to zanima, mi je odvrnila, da njen otrok zraven njih namreč ne bo, in dodala, da če se mi zdi prav, da so otroci v družbi brezdomcev. Takšni predsodki so natanko to, čemur se poskušamo tukaj zoperstaviti in pokazati, da niso zveri, da niso slabi, da to niso ljudi, nevredni, da se jih omenja," je jasna.

Na drugi strani pa so dogodek organizirali tudi v pomoč brezdomnim živalim. A tukaj so naleteli na ravno nasprotno situacijo. "Pristojni v eni od mariborskih humanitarnih organizacij mi je dejal, da brezdomnih na naš dogodek ne bo, saj bi se nekje, kjer se jih enači z živalmi, slabo počutili," pripoveduje organizatorka. "Seveda tukaj ne gre za enačenje. Je pa dejstvo, da sta to dve skupini, ki sta si po problematiki blizu in je mogoče potegniti določene vzporednice – najsi hočemo ali ne."

Stiska živali pogosto povezana s stisko človeka

Dejstvo, da pa se povezovanje vendarle lahko udejanja na tak način, pa veseli tudi predstavnico Društva za zaščito živali Maribor (DZZŽ MB) Žano Klobučar. "Tukaj smo za to, da pomagamo ljudem in živalim ter nenazadnje tudi drug drugemu," pravi. Poleg približno 100 živalim letno, ki jih tako ali drugače oskrbijo ali jim pomagajo najti nove domove, v društvu namreč pogosto na pomoč priskočijo tudi takšnim, ki so sicer lastniške. "Najpogosteje gre za živali, katerih skrbniki so socialno ogroženi. Ti sicer ustrezno in lepo skrbijo za svoje živali, si pa morda ne morejo privoščiti enkratnih večjih veterinarskih stroškov, ki nastanejo v trenutku," pojasnjuje Klobučarjeva in dodaja, da je nemalokrat stiska živali namreč povezana s stisko človeka.

Ker prihaja mraz, simbolno pletli šale

Eden od namenov dogodka je bilo tudi ozaveščanje mladih. "Skozi druženje, predstavitve delovanja posameznih društev in nenazadnje tudi zabavnim programom mladim želimo približati problematiko brezdomnih ljudi in brezdomnih živali, predvsem pa toleranco do pomoči potrebnih," poudarja Kuntičeva.

Posamezniki in društva, ki se vsakodnevno srečujejo s stisko enih ali drugih, so tako obiskovalcem skušali nakazati tudi možne rešitve. Na stojnicah so zbirali prostovoljne denarne prispevke in donacije v obliki oblačil in opreme za živali. Izkupiček se bo nato enakovredno razdelil med sedem sodelujočih društev.

K sodelovanju pa so že pred časom povabili tudi mariborske in okoliške vrtce in osnovne šole. "Ker je pred vrati zima, smo jih zaprosili za pomoč pri izdelavi šalov. Otroci so jih izdelali s pomočjo vzgojiteljev in učiteljev, tukaj pa smo jih zdaj povezali v celoto ter tako izrazili predvsem voljo in moč za sodelovanje," še pove Kuntičeva in dodaja, da so tako otroci s svojim trudom dobili občutek sodelovanja in pomoči.

"Želela bi namreč, da otroci in mladina rešitve vidijo v povezanosti, skupnosti in skrbi za soljudi in živali. V to in dejstvo, da ne potrebuješ zmeraj razloga, da pomagaš, sama namreč iskreno verjamem in lepo bi bilo, da bi otroci odraščali v skladu s tem načelom," sklene.