Drnovšek je povedal, da je bil pogovor zelo prijateljski, pri čemer sta oba poudarila izjemno dobre odnose med ZDA in Slovenijo v zadnjih desetih letih. Kot je spomnil Drnovšek, je Slovenija sodelovala pri razreševanju krize na Balkanu, kjer so zveza Nato in tudi ZDA posredno zagotovile varnost in stabilnost tudi njej. Na srečanju s Powellom sta po Drnovškovih besedah ugotovila, da v medsebojnih odnosih ni problemov ter govorila o pričakovanjih v zvezi z razširitvijo zveze Nato.
Na vprašanje, ali je morda Powell Sloveniji priporočil, kaj je treba še postoriti do novembrskega vrha v Pragi, je Drnovšek odgovoril, da se je Powell pozanimal glede javnomnenjske podpore za vstop v Nato. "Državni sekretar je povprašal o javnem mnenju v Sloveniji, ki je očitno postalo že precej znano. Zanimalo ga je, zakaj so pomisleki v zvezi z vstopom v Nato. Podal sem mu svoj pogled in izrazil pričakovanje, da bomo zdaj, ko stvari v zvezi s povabilom postajajo resne in se bliža vrh v Pragi, v neki bolj intenzivni javni razpravi pojasnili razloge za vključitev. Položaj in razmere v Sloveniji se mu zdijo dokaj razumljive, dejal pa je, da ZDA pričakujejo, da bodo Slovenci za vstop v Nato, če bo Slovenija povabilo dobila. Nima smisla vabiti zaveznike, ki o tem niso prepričani," je dejal Drnovšek.
"Mislim, da smo sedaj v Sloveniji v tej fazi, ko bo pač treba pojasniti, da zvezo Nato potrebujemo za lastno varnost, ker nihče ne ve, kakšni bodo izzivi v prihodnosti. Nato nam je že pomagal na Balkanu in je veliko storil za našo varnost. Slovenija bi morala biti vključena v mednarodna dogajanja. Ne moremo se izolirati in se delati, kot da živimo mimo tega sveta. Smo del razvitega sveta in mislim, da je prav, da sodelujemo z drugimi razvitimi demokratičnimi državami tudi v takšni zvezi, kot je Nato, skratka v borbi za mir, pravičnost in stabilnost v svetu," je dejal Drnovšek.
Naklonjenost Sloveniji v Washingtonu večja od pričakovane
Slovenski premier se je v sredo srečal z republikanskim senatorjem iz Colorada Wayneom Allardom, demokratskim senatorjem slovenskega porekla Tomom Harkinom iz Iowe in vodjem senatne manjšine republikancem Trentom Lottom iz Misisippija. Premier se je tudi udeležil kosila na Evropskem inštitutu, imel pogovor za televizijo CNN ter srečanje s tremi člani predstavniškega doma, med katerimi pa ni bilo predsednika Odbora za mednarodne odnose Henryja Hydea iz Illinoisa, ki se je opravičil zaradi drugih obveznosti. Drnovšek je sredo ocenil kot uspešen dan in poudaril, da je v senatu in kongresu naletel celo na večjo mero naklonjenosti, kot je pričakoval.
Podpora priključitve Slovenije zvezi Nato
Tako senatorji kot kongresniki so zelo jasno podprli slovensko priključitev k zvezi Nato in pokazali, da zelo cenijo dosedanje rezultate Slovenije, je dejal Drnovšek. Premierjeve besede je potrdil republikanski kongresnik Christopher Cox, ki je dejal, da je Slovenija vodilna kandidatka za članstvo v zvezi Nato. Senator Harkin je obljubil podporo kongresni resoluciji z naslovom Akt o konsolidaciji svobode 2001. Omenjeno resolucijo je lani v času Ruplovega obiska v Washingtonu potrdil predstavniški dom in jo poslal v senat, kjer jo je soglasno potrdil Odbor za mednarodne odnose pod vodstvom demokrata Josepha Bidena. Resolucijo, ki izraža podporo nadaljnji širitvi zveze Nato, sicer brez omenjanja imen kandidatk, naj bi senat obravnaval v četrtek, sprejel pa v petek. Na podlagi petkovega glasovanja naj bi bilo mnenje senata o širitvi Nato jasnejše. Senat bo moral namreč z dvotretjinsko večino ratificirati pogodbo o sprejemu novih članic. Drnovšek je dejal, da pričakuje povabilo za sprejem v Nato. Hkrati pa meni, da je dvotretjinska večina za ratifikacijo v senatu zagotovljena in da Nato v približevanju Rusije dobiva neko novo dimenzijo in širitev s tem dobiva nek nov smisel.
