Intervencijsko posekan les mora čim prej iz gozda, čas za drva bo pozneje

Da bi preprečili vžig intervencijsko požaganega lesa, ki je ostal od posek, namenjenih omejevanju požara, je poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan izdal odredbo, da mora ta les proč.

 Še vedno je namreč v veljavi državni načrt reševanja, ki zapoveduje, da je treba ta les odstraniti, saj je lesna masa zelo nevarna in bi zaradi nje lahko prišlo do ponovnega vžiga.  Les, ki leži ob poteh in na posekah, bodo zato poskušali čim hitreje odstraniti in ga predelati, najverjetneje v sekance.

V izdani uredbi je zapovedano, da je treba ta les odstraniti do 20. avgusta. Zasebni lastniki imajo možnost odstraniti svoj les do 8. avgusta, do 1. avgusta pa morajo sporočiti, ali ga bodo odstranili ali ne. Tega naj potem tudi ustrezno označijo in družba Slovenski državni gozdovi se ga ne bo dotikala.

Če lastniki posekanega lesa ne bodo pospravili iz svojih gozdov, jih bosta na stroške države odstranila Zavod za gozdove in Slovenski državni gozdovi. Predelan les bodo prodali po tržni ceni in neto zaslužek glede na površino posekanega gozda razdelili med lastnike gozdov.

"Za vse tiste, ki ne bodo pospravili lesa v tem roku, bomo po posameznih deloviščih zbrali količino lesa, ki bo odpeljan, zmlet in po tržni ceni na trgu prodan. Ta neto sredstva bomo po površini čim bolj pravično razdelili med tamkajšnje lastnike po deloviščih. Upamo, da bomo dosegli namen, da bodo torej lastniki nekaj dobili od tega lesa," je pojasnil Boštjan Košiček iz sežanske območne enote Zavoda RS za gozdove.

Ocenil je, da je zaradi intervencijske poseke na tleh velika količina svežega lesa: "Delovišča smo popisali, lesa je na 70 hektarjih od 4000 do 5000 kubičnih metrov." Ne gre za podiranje pogorelih dreves, ki še stojijo: "Gre samo za pospravilo intervencijsko posekanega lesa," je še poudaril.  

V prihodnjih dneh bo tako najprej na vrsti odstranjevanje lesa na občinskih in državnih parcelah. 

Za lokacijo odvoza so izbrali območje pod Cerjem, ki je dostopno tudi za tovornjake, je pa oddaljeno od naselij, zato ne bo moteče za lokalno okolje, je dejal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. 

Pomembno je čim hitrejše spravilo, čas za drva bo pozneje

"Vsekakor se bomo kot občina poskušali angažirati za ljudi, ki bi radi obdržali to svojo lastno biomaso," je obljubil župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon. Občina bo ponudila površine za deponijo: "Občanom bomo dali možnost, da sedaj na hitro – to je pomembno, na hitro – iz gozdov povlečejo to biomaso in si jo potem kasneje pripravijo v drva ali karkoli bodo potrebovali."

 Vsi kontakti in datumi bodo zbirno objavljeni v četrtek zjutraj, tako na spletu kot na "staromoden način", na oglasni deski krajevne skupnosti.

Po grobih ocenah Zavoda za gozdove znaša skupna površina vseh treh požarov na goriškem Krasu, ki zajema območja Klaričev, Kostanjevice na Krasu in Lokvice na slovenski strani, okoli 3500 hektarjev, od tega okoli 2700 hektarjev gozda. 

Približno polovico gozdne površine predstavljajo gozdovi črnega bora, drugo polovico pa listnati gozdovi, predvsem črni gaber, hrast, mali jesen, koprivovec in podobno. Točna površina in obris požarišča bosta sicer znana v naslednjih dneh, ocenjevanje škode in prva dela pa na tem območju že potekajo.

Nekaj številk iz poročila

Uprava RS za zaščito in reševanje je v poročilo vključila tudi nekaj statističnih podatkov v zvezi z opravljeno akcijo. Med drugim so od 19. do 26. julija na požariščih v akciji našteli skupaj 12.526 gasilcev, v akcijah je sodelovalo 2898 vozil.

V akciji je sodelovalo še okoli 2500 predstavnikov podpornih služb in enot, med njimi predstavniki Civilne zaščite, Policije, nujne medicinske pomoči, Rdečega križa, Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pa tudi zračne sile, pripadniki Slovenske vojske, enote za hitre intervencije, sežanske območne enote Zavoda za gozdove, uslužbenci Slovenskih državnih gozdov in prostovoljci, natančne podatke sicer še zbirajo.

Glede na številčnost gasilcev na terenu in potreb so aktivirali tudi vojaško zdravstveno enoto Slovenske vojske, pri čemer so skupaj zabeležili 62 poškodb, na srečo pa nobena med njimi ni bila hujša.

Mednarodno sodelovanje

Zelo pomembna je bila tudi mednarodna pomoč v obliki zračnih plovil, ki so pomagala gasiti doslej največji požar v slovenski zgodovini. Prek evropskega mehanizma na področju civilne zaščite in bilateralnih dogovorov je pri gašenju pomagalo devet helikopterjev, pet letal in gasilska enota iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške in Srbije. Pomoč z dvema letaloma je ponudila tudi Švedska, a je Slovenija ponudbo zavrnila.

Ob tem so na upravi v poročilu opozorili na to, da ostaja nerešeno vprašanje veljavnosti vozniških izpitov za kategorijo težjih vozil italijanskih gasilcev na čezmejnem območju. Ti lahko namreč izpit opravijo v sklopu gasilke šole, vendar pa ta izpit v Sloveniji ne velja. Kot so ob tem poudarili, je celotno obmejno območje zainteresirano, da bi omenjeno težavo ustrezno rešili.

Kraško območje, ki ga je zajel požar, zaradi neeksplodiranih bomb še iz časa prve svetovne vojne sodi pod zelo ogrožena območja, zato je bila ves čas intervencije na kraju prisotna Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Dnevno je bilo na terenu šest do osem pripadnikov enote, ki so za zagotavljanje varnosti usmerjali postopke gašenja ter odstranjevali najdena sredstva. Med intervencijo je bilo na požarišču veliko detonacij, ocenjujejo, da več kot 500. Do torka je enota odstranila 230 kosov eksplozivnih sredstev v skupni teži 1300 kilogramov.

Ob tem velja še omeniti, da so za boljši pregled nad celotnim območjem požara 21. julija aktivirali satelitsko snemanje požarov na Krasu Copernicus EMS. Sistem je dnevno zagotavljal satelitske posnetke celotnega območja požara, iz njih sta bila razvidna širjenje požara ter njegova velikost.

V času intervencije so ob prihodih predstavnikov slovenskih oblasti na območju požarov zabeležili tudi dva tuja obiska. Prvi je prizorišče skupaj s premierjem Robertom Golobom obiskal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, drugi pa srbski notranji minister Aleksander Vulin, ki je prišel izrazit podporo pri gašenju požarov.