'Pozdravljamo evropsko Slovenijo'

Ob dnevu državnosti, 25. juniju, poteka osrednja državna proslava na Trgu republike v Ljubljani. Na slavnostni seji je spregovoril predsednik vlade Janez Janša.

"Danes pozdravljamo evropsko Slovenijo“, je poudaril Janša. "Težnja po svobodi je univerzalna, zapisana je v srcu vsakega posameznika. "Mi sami smo bili dejavnik sprememb in samo zaradi tega Sloveniija danes obstaja kot samostojna država“, je še zatrdil premier Janša.

Pomembni mejniki za Slovenijo

Ob tem je Janša omenil tri pomembne dogodke in posameznike, ki so omogočili slovensko osamosvojitev: 57. številko Nove revije, v kateri je bil najbolj dosledno in celovito zastavljen program slovenske suverenosti in demokratizacije, ustanovitev slovenske Teritorialne obrambe ter misleca, disidenta in politika Jožeta Pučnika. Ob omembi slednjega se je na Trgu republike zaslišal aplavz. Pučnik je bil po Janševih besedah "osrednja osebnost slovenske osamosvojitvene politike, držal je smer slovenski osamosvojitvi. Ta je bila domovinski in ne ideološki projekt. Zato je združevala in ne ločevala".

Na začetku tega mandata je vlada obljubila, da bo delala za blaginjo Slovenije. Jasno smo povedali, da je samo gospodarska rast lahko trajna in trdna podlaga blaginje. Zato smo danes na dobri poti. Ustvarjamo več, je izpostavil premier. "Za ta razvojni premik, dosežen v preteklih dveh letih, smo dolžni predvsem zahvalo našim gospodarstvenikom in našim delavcem. Dokazujejo, da so lahko v normalnih pogojih gospodarjenja dobri, zelo dobri in tudi najboljši. Ne zmagujejo več v tekmi z nerazvitimi, temveč v konkurenci najboljših."

Opozoril je na pomembno vlogo Jožeta Pučnika pri osamosvajanju Slovenije. Po besedah predsednika vlade se je Slovenija lansko leto razvijala zelo hitro. Utrdila je svoj mednarodni položaj, zato je današnji dan po njegovem prepričanju priložnost za ponos nad dobro opravljenim delom. "Naš cilj je, da čim prej ujamemo najbolj razvite države EU. Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji," je poudaril premier.

Proslava se je sicer začela s topovskimi salvami na ljubljanskem gradu in s preletom letal Slovenske vojske. Na njej je bila tudi prva enota častne čete Slovenske vojske, ki je sodelovala leta 1991. Predsednik republike Janez Drnovšek se proslave ni udeležil, ker je zaskrbljen nad stanjem duha v Sloveniji. Na proslavi prav tako ni nekdanjega predsednika Milana Kučana, saj ga ni v Sloveniji.

Slavnostno sejo je odprl predsednik DZ France Cukjati, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik DZ Sašo Peče, ki je med drugim poudaril pomen odločitve o samostojnosti in neodvisnosti, ki se je udejanjila pred 16 leti, 25. junija 1991. Dejal je, da je to pomemben dan za Slovenijo, saj je dobro premagalo zlo. "Država smo ljudje“ je dejal Peče in poudaril, da je dan državnosti praznik vseh nas.

"Brez ljudi neomajnega duha bi še tako dobremu načrtu grozil neuspeh," je nadaljeval podpredsednik DZ. "Zato smo slehernemu med njimi hvaležni. Brez pričakovanj o zaslugah in z nesebičnim delom so krojili in vzpostavljali okoliščine nove državne ureditve in vitalnih funkcij države," je poudaril Peče.

Ponosni smo na narodnoprebuditeljske, politične, gospodarske, mednarodne, kulturne in verske akterje, ki so bili močni stebri na začetku gradnje naše državnosti, je še dejal Peče.

"Slovenski narod je prehodil dolgo pot. Zavedamo se teže korakov, zato stopinje, ki so nas privedle do današnjega dne, počastimo," je ob koncu govora podpredsednik DZ voščil praznik državljankam in državljanom. Voščilo je ob koncu slavnostne seje izrekel tudi predsednik DZ France Cukjati.

Slovenci smo pogumen in ustvarjalen narod. V ključnih zgodovinskih trenutkih smo sposobni združiti sile, poiskati najboljšo rešitev in narediti odločilen zgodovinski korak. To smo v teh 16 letih že večkrat dokazali, je v današnji poslanici ob dnevu državnosti zapisal predsednik DZ France Cukjati. Vse tiste, ki imate radi svojo domovino in se veselite vsakega njenega napredka, vabim, da tega veselja ne skrivate, je dodal Cukjati.

"Ne samo malodušje, tudi veselje je namreč nalezljivo. Pozitiven odnos do domovine pa je najboljše zagotovilo, da bomo v skrbi za našo skupno bodočnost in bodočnost naših otrok pripravljeni narediti še veliko dobrega," je opozoril.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. V pridigi je poudaril, da obhajamo 16. obletnico ustanovitve samostojne države Slovenije, ob tem pa mora vsak razmišljati o odgovornosti, da bi dar samostojne države globlje cenili, ohranjali in obrestovali.

Uran je poudaril, v modernem svetu usmerjenost k 'imeti' prinaša vse večje vprašanje človečnosti. Resna vprašanja obremenjujejo vest vseh ljudi.

"Vsak je odgovoren za dejanja in nosi njihove posledice. Pred posameznim vprašanjem se mora vsak po vesti moralno odločati, vedoč, da so najgloblji vzroki zla v srcu vsakega človeka. Če se ne usmerja k spremembi vrednostne lestvice, bo pod vprašaj postavljena naša prihodnost, saj je dostojanstvo človeške osebe temeljno ogroženo," je poudaril.

Uran je izrazil upanje, da bo vsakdo spremenil življenjsko usmeritev, saj, kot je dejal, "nihče ne more zadovoljen s svetom, ki ima denar za boga, uspeh za postavo, investicije in bančne posle za smisel življenja".

Po njegovih besedah se cerkev zaveda, da je njena bistvena naloga oznanjati osnovne smernice za življenje. Te pa mora, kot je izpostavil, najprej uresničevati sama, šele nato bo o njih lahko prepričljivo spregovorila sodobnemu svetu.

Zametki idej o samostojnosti Slovenije so se med drugim porodili v krogu razumnikov, zbranih okrog Nove revije. Prva številka Nove revije je izšla maja leta 1982. V naslednjih letih je izšlo več posebnih številk revije; največji odmev pa je doživela slovita 57. številka, izdana pred 20 leti, v kateri so bili objavljeni Prispevki za slovenski nacionalni program.

Nova revija je vseskozi podpirala prizadevanja za osamosvojitev Slovenije in politično demokratizacijo v državi. V več kot 20-letnem procesu za samostojnost države so odigrali vidno vlogo mnogi sodelavci Nove revije, med njimi tudi mislec, disident in politik Jože Pučnik (1932-2003).

27. septembra leta 1989 je takratna skupščina sprejela ustavna dopolnila, v katerih je bila zapisana neodtujljiva pravica slovenskega naroda do samoodločbe in s katerimi je Slovenija uveljavila pravico do odcepitve od takratne SFRJ. Bila pa so podlaga za uvedbo večstrankarskega sistema in parlamentarne demokracije. Ustavna dopolnila so omogočila ustvarjanje in delovanje političnih strank in pripravo ter izvedbo prvih večstrankarskih demokratičnih volitev, ki so bile nato izvedene 8. aprila 1990.

Na prvih večstrankarskih volitvah je zmagala opozicija, združena v Demokratično opozicijo Slovenije (Demos), katere predsednik je leta 1989 postal prav Pučnik, prvo vlado pa je vodil Alojz Peterle. Demosova vladna koalicija je izpeljala demokratizacijo institucij in pravnega sistema ter uresničila svoj najpomembnejši cilj: osamosvojitev Slovenije.

"Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan"

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem je ob 93-odstotni volilni udeležbi volilnih upravičencev slovensko pot v samostojnost podprlo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili plebiscita, kar je predstavljalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra, ki ga obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Republiška skupščina je 25. junija 1991 razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s tem pa je bila razglašena neodvisna in samostojna država. Na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani je takratni predsednik države Kučan izrekel zdaj že legendarni stavek: "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan." Sledila je 10-dnevna vojna, iz katere je Slovenija prišla kot zmagovalka.