Pozeba je tu, kaj storiti?

Kmetje  lahko svoje pridelke lahko zaščitijo na več načinov. Eden izmed njih je oroševanje. Na rastlinah s pomočjo namakalnega sistema ustvarijo ledeni oklep. Zaradi negativne temperature zraka voda zmrzuje in se nalaga na vse dele rastlin. Pri zmrzovanju vode se sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak ter tako temperaturo vseskozi ohranja blizu 0 stopinj Celzija. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler se temperatura ne more več spustiti pod ničlo oziroma dokler se ves led ne stali. Sicer  je lahko več škode kot koristi.

Je pa zaščita pred pozebo z oroševanjem draga rešitev, vendar učinkovita. Kot je že pred časom pojasnil Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS), ima zelo malo slovenskih sadjarjev nameščen sistem za oroševanje. 

Pred pozebo, predvsem v vinogradih, lahko pridelovalci nasade zaščitijo s kurjenjem. Pri tej tehniki okoli nasada in tudi v njem naredijo manjša kurišča. Tako nekoliko ogrejejo ozračje okoli rastlin. S kurjenjem pri tleh se na majhnem območju ustvari temperaturni obrat, ki preprečuje, da bi toplota uhajala v višje plasti ozračja. Takšen način zaščite je učinkovit v brezvetrju, saj že manjša gibanja v ozračju izničijo ustvarjeno temperaturno inverzijo.

Na domačem vrtu učinkovita koprena

Sadno drevje in jagodičje na domačem vrtu lahko zaščitite tako, da ju pokrijete oziroma ovijete s kopreno. Sadna letina pri pozebi namreč ni ogrožena samo takrat, ko sadno drevje cveti – mraz lahko poškoduje tudi zasnove plodov ali plodiče. 

Priporočljivo je, da ljubiteljski sadjarji z dreves sproti otresejo sneg, saj lahko tako preprečijo, da bi se pod njegovo težo veje in mladi poganjki polomili.

Vrtninam pomagajo preživeti šok pred mrazom – in jih obenem okrepijo – izvlečki alg in aminokislin, vendar jih je treba poškropiti še enkrat, ko pozeba mine. Koristi tudi, če jih pokrijete s PVC-folijo ali z agrokopreno.

Nekaj mrzlih spomladanskih zgodovinskih dogodkov

Meteorologi so lani v začetku aprila marsikje v vzhodni in osrednji Sloveniji izmerili najnižje aprilske temperature v zadnjih 50 letih. V najbolj mrzlih krajih se je ohladilo celo pod –10 stopinj Celzija in tudi na Primorskem je bilo krepko pod ničlo. Takrat so največ škode utrpele breskve in marelice, prav tako so bile na udaru zgodnje češnje, na Primorskem pa tudi kakiji in kiviji.

Najnižjo majsko temperaturo smo v večjem delu države imeli 8. maja 1957, ko je višje ležeče kraje prekrivala snežna odeja. V Novi vasi na Blokah so izmerili kar –13,6, v Kočevju –6,9, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu –5,0, v Novem mestu –4,7  v Bovcu pa –2,8 stopinje Celzija.

Le za spoznanje manj hladni sta bili jutri 1. maja 1976 in 2. maja 1962, ko se je po nižinah ohladilo do –5 stopinj Celzija.

Zadnji zelo izrazit prodor hladne zračne mase smo imeli v maju leta 2012, ko smo v manj kot 24 urah iz pravega poletja skočili skoraj v zimo. Dvanajsti maj je bil poletno vroč z najvišjimi temperaturami do 32 stopinj Celzija, že naslednji dan pa nam je prinesel izrazito ohladitev z jutranjimi minimumi le malo nad lediščem. To je bila marsikje tudi najizrazitejša ohladitev od začetka meteoroloških meritev. Še posebej izrazit padec temperature so zabeležili v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. V Ljubljani je razlika med temperaturnim maksimumom 12. maja in minimumom 13. maja znašala kar 26,3 stopinje Celzija, prejšnji rekord iz marca 1950 je bil tako presežen za kar tri stopinje Celzija.

Eden izmed najbolj izstopajočih dogodkov je tudi zasuk vremena leta 2003, ko se je po pretoplem koncu marca s temperaturami okoli 20 stopinj Celzija na začetku aprila močno ohladilo. Celo na Primorskem so izmerili temperature krepko pod ničlo. Na meteoroloških postajah v Godnjah na Krasu ter na Slapu pri Vipavi se je po podatkih Arsa temperatura 8. aprila spustila na –6,5, v Biljah pri Novi Gorici so izmerili –5,3, na Letališču Portorož pa –4,2 stopinje Celzija.