Uvedbo evra podpira velika večina Slovencev, več kot 85 odstotkov. Velika večina se je od tolarja poslovila brez težav, za uspešno uvedbo nove valute pa je najbolj zaslužen guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Pri prehodu so imeli težave le redki, ti pa najpogosteje pri preračunavanju. Edina resna skrb je morebitno neupravičeno dvigovanje cen, ki ga je prvi mesec po uvedbi evra zaznala večina anketirancev, je pokazala raziskava družbe Ninamedia, v kateri je sodelovalo 1000 oseb.
Uvedba evra pomemben dogodek
Mesec dni po uvedbi evra to podpira 85,6 odstotka vprašanih. Nasprotuje ji 10,5 odstotka vprašanih, med njimi pa je v povprečju več žensk, mlajših anketirancev in anketirancev s podpovprečnimi prihodki.
Večina uvedbo evra označuje kot izjemno pomemben dogodek. Kot zelo pomembno je uvedbo evra namreč označilo 33,8 odstotka anketiranih, kot pomembno pa 36,6 odstotka anketiranih. Kot povsem nepomembno je uvedbo označilo tri odstotke anketiranih, kot nepomembno 2,5 odstotka. Med tistimi, ki menijo, da gre za pomembno dejanje, je več žensk, anketirancev v starostni skupini od 46 do 60 let, najvišje izobraženih ter prebivalcev večjih mest.
Slaba polovica anketirancev (48,6 odstotka) zaupa evru bolj kot tolarju. Tolarju zaupa bolj kot evru dobra petina (21,4 odstotka), skoraj četrtina (23 odstotkov) zaupa obema valutama enako.
Zasluge Gaspariju
Med tistimi, ki imajo izoblikovano mnenje glede tega vprašanja, pa jih 21,1 odstotka zasluge pripisuje guvernerju centralne banke Mitji Gaspariju. Da je za uvedbo evra najbolj zaslužna prejšnja vlada, meni 18,8 odstotka anketiranih, da zdajšnja vlada, pa 15,5 odstotka anketiranih. Gasparija je navedlo največ moških, starejših, poklicno izobraženih, upokojencev ter prebivalcev večjih mest.
Prehod na evro brez večjih težav
Velika večina prebivalcev (86,6 odstotka) pri prehodu s tolarja na evro ni imela težav. Težave je zaznalo 13,4 odstotka anketiranih, od tega večina (73 odstotka) pri preračunavanju zneskov s tolarja na evro, omembe vredna težava pa je še drobiž. Tistih s težavami je največ med ženskami, najmlajšimi anketiranci, dijaki in študenti, osnovnošolsko izobraženimi, anketiranimi s povprečnimi prihodki in prebivalci podeželja.
Zaskrbljeni zaradi dviga cen
Edina resna skrb, ki se med anketiranci pojavlja ob uvedbi evra, je morebitni dvig cen, ki skrbi kar 42,5 odstotka anketiranih. Dobra tretjina ob uvedbi evra nima nikakršnih skrbi.
Rast cen je mesec po uvedbi evra sicer zaznalo 83,4 odstotka anketiranih. Večina teh (86,3 odstotka) je dvig cen zaznala osebno, 13,7 odstotka vprašanih je za dvig cen slišalo od prijateljev, znancev ali medijev. Med anketiranci, ki so zaznali dvig cen, jih dobra polovica (56 odstotkov) trdi, da gre za opazno podražitev, dobra tretjina (37,5 odstotka) pa je podražitev zaznala le v okviru zaokroževanja.
Tisti, ki so zaznali podražitve, so za dvig cen v največjem številu (56,7 odstotka) obdolžili trgovce, ki so zlorabili priložnost, dobra petina (22,3 odstotka) jih meni, da je za podražitve odgovorna vlada, 6,1 odstotka pa, da so odgovorni proizvajalci in ponudniki storitev, ki so zlorabili priložnost.
Pozitivno sprejemanje evra
Da bo imela uvedba evra zanje osebno pozitivne posledice, meni 44,9 odstotka anketirancev. Da bodo posledice negativne, meni 15,9 odstotka anketiranih, 39,2 odstotka jih ne zna presoditi. V primerjavi z decembrom lani se je delež tistih, ki pričakujejo pozitivne posledice, povečal, delež tistih, ki pričakujejo negativne posledice, pa se je znižal.
Dobra polovica (52 odstotkov) anketiranih meni, da bo njihova kupna moč po uvedbi evra ostala enaka, 36,7 odstotka jih meni, da se bo zmanjšala. Med temi je največ tistih, ki tudi uvedbe evra ne podpirajo, ki bolj zaupajo tolarju in takšnih, ki so imeli pri prehodu na evro težave. Štirje odstotki vprašanih menijo, da se bo njihova kupna moč okrepila.
Več kot polovica anketirancev (56,4 odstotka) ni znala našteti nobenega zaščitnega elementa evro bankovcev, prav tako niso najbolje poučeni o tem, do kdaj je možna brezplačna menjava tolarjev v evre v bankah in hranilnicah. Odnos do kovancev je z uvedbo evra spremenilo nekaj manj kot 40 odstotkov anketirancev. Da kovancev do zdaj niso uporabljali, poslej pa jih bodo, je odgovorilo 39,1 odstotka, da so jih uporabljali do zdaj in jih bodo tudi poslej, je odgovorilo 58 odstotkov anketirancev.
Med pozitivnimi lastnostmi uvedbe evra je največ vprašanih (54,1 odstotka) izpostavilo, da ni več potrebna menjava v druge valute, 22,4 odstotka je izpostavilo prepoznavnost denarja v svetu, 21,4 odstotka pa trdnost valute. Med negativnimi posledicami so izpostavili dvig cen (32,4 odstotka), drobiž (29 odstotkov) in težave pri preračunavanju (8,3 odstotka).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.