Gospod Drnovšek, v intervjuju za hrvaški Globus ste dejali, da sporazuma o krški nuklearki ne bo, če ne bo podpisan sporazum o slovensko-hrvaški meji. Kaže, kot da stopnjujete pritisk na hrvaškega premiera.
Ne bi temu tako rekel. Če bi pogledali tekst celotnega intervjuja, bi videli, da v njem prevladujejo pozitivna sporočila Hrvatom. Osnovno sporočilo je ravno to, da zaostrovanje ni dobro, da ne bi koristilo ne Hrvatom, ne Sloveniji. Moje sporočilo je dokaj pozitivno, da smo pripravljeni naprej konstruktivno reševati vsa vprašanja, vključno z bolj liberalnim mejnim režimom. Realno pa sem povedal, če ne bo potrditve mejnega sporazuma, bomo imeli pri nas velike težave tudi s sporazumom o nuklearki, ker je bilo že tako kar nekaj kritičnih pripomb, in ni rečeno, da bomo samo s tem sporazumom v državnem zboru dobili podporo. To je dejstvo, to ni izsiljevanje. Vsekakor pa naj hrvaška stran razmisli in upošteva pri svojih potezah in pri svojih odločitvah.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora sabora Zdravko Tomac je dejal, da vaše izjave za Globus ne bodo pomagale njihovemu prizadevanju za ureditev problema. Ali se vas to sploh tiče?
Pravzaprav ne. To je očitno bolj odraz njihovih notranjih problemov in težav. To vprašanje postavlja notranjepolitično vprašanje na Hrvaškem. Sploh jih ne zanima resnica in dejstva. Če bi prebrali celoten intervju, potem bi videli, kakšna so sporočila in ne bi dajali takšnih izjav. Očitno je to odraz neke notranjepolitične dinamike, nekih zaostrenih odnosov, in očitno hrvaška politika sedaj ni v stanju, da bi razrešila ali odgovorila na to vprašanje. Očitno mora dozoreti.
Omenili ste, da bi bilo po podpisu sporazuma o meji mogoče hitreje, tudi z dvostranskim dogovorom, rešiti vprašanje dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Ali ni bilo stališče Slovenije, da je to predmet sukcesije?
Res je, to je predmet sukcesije, vendar je vedno obstajala možnost, tudi pri nas predvidena že z ustavnim zakonom, da imamo tudi delne sukcesijske sporazume. Mi bi s Hrvaško lahko tudi sklenili delni sukcesijski sporazum, torej vnaprej, in s tem prejudicirali na celotno rešitev sukcesijskega vprašanja. Takšna možnost je vedno obstajala in tudi sedaj obstaja. Moje sporočilo je bilo in tudi pričakovanje pred nekaj meseci, da če bi rešili eno, dve vprašanji, bi najbrž tudi to tretje, zadnje, lažje rešili v nekem pozitivnem zagonu reševanja problemov. Trenutno pa, ko stoji vse skupaj z mejnim sporazumom in nuklearko, nima smisla vlagati neke posebne napore v bilateralno reševanje tega zadnjega problema, če ne moremo niti tisto, kar smo se že dogovorili, uresničiti.
Če bi Hrvaška stran vendarle popustila in sporazum podpisala, kakšno finančno obveznost bi dogovarjanje o hrvaških varčevalcih pomenilo za Slovenijo?
To je vse stvar pogajanj, tako da ne moremo z ničemer operirati. Mi vseskozi govorimo, da je to vprašanje sukcesije in da so tam tudi terjatve in obveznosti, da stvar ni tako enostavna, da ne gre tukaj kar tako za slovenske obveznosti, ampak je to problem nekdanjega jugoslovanskega finančnega sistema, ki je razpadel in moramo to na tak način reševati.
