Slovenija

Poziv Golobu: Vas ni sram, da ste se spravili na dolgotrajno bolne?

Ljubljana, 28. 11. 2023 18.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
STA, M.P., Ž.V., T.D.
Komentarji
246

Predstavniki iniciative Glas ljudstva so ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel predstavili predlog svojega interventnega zakona, ministrica pa je po sestanku dejala, da se v večini rešitev strinjajo, razlikujejo se le v procesu, kako priti do cilja. V Delavski svetovalnici so medtem kritični do ukrepa predloga interventnega zakona, ki bi znižal višino nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti. Od vlade pričakujejo, da bo iz zakona umaknila omenjeni ukrep. Na posvetu politične fundacije vladnih Socialnih demokratov pa so se kresala mnenja o tem, kako reševati zdravstvo. Soočila sta se tudi vodja vladnega strateškega sveta Erik Brecelj in eden najvplivnejših ljudi iz zasebnega zdravstva Marko Bitenc.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Brecelj razpravljal z Bitencem in koalicijo
    04:32
    Iz 24UR ZVEČER: Brecelj razpravljal z Bitencem in koalicijo
  • Iz 24UR: Brecelj ostro nad zdravstveni sistem
    03:22
    Iz 24UR: Brecelj ostro nad zdravstveni sistem
  • Iz 24UR: Zdaj na nogah tudi gospodarstveniki
    03:53
    Iz 24UR: Zdaj na nogah tudi gospodarstveniki

Da so razmere v našem zdravstvu katastrofalne, je jasno že kar nekaj časa, kakšne pa so rešitve? Kdaj bomo hitreje prišli do zdravnika? Do posega, če že toliko vplačujemo v zdravstveno blagajno? Še šef vladnega strateškega sveta Erik Brecelj priznava: "Nimamo številk, nimamo analiz, vse delamo na pamet." In kaj to pomeni za nas državljane? Prav o tem so se kresala mnenja na posvetu politične fundacije vladnih Socialnih demokratov.

Z Brecljem je argumente soočil eden najvplivnejših ljudi iz zasebnega zdravstva pri nas Marko Bitenc. Kaj se zgodi, ko trčita tako nasprotujoča si pogleda na zdravstvo, kot ju zagovarjata Bitenc in Brecelj? Da je prišel, ker ga ravno to zanima, je ob prihodu hudomušno pripomnil tudi bivši zdravstveni minister Samo Fakin.

Bolniki v čakalnici
Bolniki v čakalnici FOTO: Shutterstock

Pogovor, ki so mu prisluhnili številni predstavniki SD, pa tudi Jakob Počivavšek ter protagonisti političnega projekta Anžeta Logarja, Alja Brglez in Mitja Cander, se je zaključil. Poleg Breclja in Bitenca je razpravljala tudi zdravnica Vlatka Rokvić. Debata je medtem prinesla splošno strinjanje, da preveč ljudi v državi čaka na zdravstveno obravnavo, če niso v smrtni nevarnosti, ter da jih v teh vrstah tudi preveč umira.

Šef vladnega strateškega sveta je zelo kritično analiziral stanje v zdravstvenem sistemu in problematiziral pomanjkanje konsenza. Dotaknili pa so se tudi novih rešitev interventnega zakona, ukinitve dopolnilnega zavarovanja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki da je rak rana sistema. A njihove rešitve, kako bi to reševali, so bile različne.

Zdravnica Vlatka Rkovći je opozorila na razlike med specializanti družinske medicine, saj so se ukrepi nagrajevanja skozi leta spreminjali. Nekateri tako dodatka ne prejemajo, drugi prejemajo 20-odstotni dodatek, tretji pa dodatek v višini 1000 evrov. Sama meni, da mlade zdravnike zanima tudi, kakšna bo njihova plača, ko bodo zaključili specializacijo. Mladina, ki konča gimnazijo, zna zelo dobro računati in si bo izračunala, da bo, če bo šla v kakšno drugo specializacijo, za dan, dva, dodatnega popoldanskega dela zaslužila celo plačo družinskega zdravnika, je opozorila.

Glede ugotovitev Varuha človekovih pravic glede dostopnosti pacientov do primarnega zdravstva, pa je poudarila, da so čakalne dobe v ambulantah družinske medicine neetične. V njeni ambulanti čakalnih dob ni, med razlogi pa je naštela dolgoletno poznavanje svojih pacientov, njihovo triažiranje, uporabo digitalnih orodij in celostni pristop. Čakalne dobe bi se po njenem prepričanju skrajšale tudi, če bi se zdravniki na primarni ravni več posluževali možnosti konzultacij s specialisti drugih ravni. Tako nekateri pacienti ne bi potrebovali nadaljnjega specialističnega pregleda.

'Izgubljamo ljudi, ki želijo biti zdravniki'

Zdravnica meni tudi, da bi morali izobraževanje na medicinskih fakultetah omogočiti tudi študentom srednjih zdravstvenih šol, kot je veljalo nekoč. Ti zdravniki so po njenih besedah vrhunski zdravniki. "Mi izgubljamo ljudi, ki želijo biti zdravniki," je opozorila.

Razbremenitev družinskih zdravnikov pa direktor in lastnik Kirurgije Marko Bitenc vidi tudi v prenosu ukvarjanja z bolniškimi odsotnostmi na specialiste medicine dela, prometa in športa. V tem primeru bi bilo mogoče zvišati najnižje zapovedane glavarinske količnike za ambulante družinske medicine, je ocenil.

Veliko pozornosti so reševanju težav na primarni ravni posvetili tudi v strateškem svetu, kjer so pripravili 89 ukrepov, je povedal Brecelj. Sam rešitve vidi tudi v zmanjševanju administrativnih bremen, pomanjkanje medicinskih sester pa bi po njegovem prepričanju lahko zajezili z uvedbo specializacij v zdravstveni negi.

Bitenc: Le na smrt bolan slovenski bolnik je v našem zdravstvu deležen vrhunskega zdravljenja

Bitenc je prepričan, da je na smrt bolan slovenski bolnik v našem zdravstvu deležen vrhunskega zdravljenja, ostalo pa po njegovem mnenju "škripa". Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po njegovem mnenju zavarovanje za participacijo, medtem ko nekatere druge države poznajo pravi ukrep participacije, torej obveznega plačila simboličnega prispevka ob vsakem obisku zdravnika.

Sam sicer ocenjuje, da obseg finančnih sredstev, namenjenih zdravstvu, ni problematičen. Ključni problem vidi v upravljanju zdravstvenih zavodov, saj da so menedžerji ujetniki sistema, v katerem imajo vse elemente vodenja določene v zakonskih ali podzakonskih aktih, nimajo pa nobenega orodja za spodbude produktivnosti.

Brecelj in Bitenc sta se strinjala, da uvedba normativov v zdravstvu ni orodje, s katerim bi izboljšali zdravstveni sistem.

Glas ljudstva in ministrica bi podobne rešitve v zdravstvu, a po drugačni poti

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je naštela, da so se pogovarjali o skrajševanju čakalnih dob, sistemu koncesij, interventnem zakonu in osebah, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Ker so naši cilji enaki, da mora vsak državljan Slovenije imeti dostop do izbranega osebnega zdravnika, mora imeti možnost, da se opredeli, če to želi," je pojasnila Prevolnik Ruplova.

Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull pa je dejal, da je bil sestanek konstruktiven, saj so se pogovarjali o problemih in potencialnih rešitvah. Meni, da so prepoznali iste ključne probleme slovenskega zdravstva, "imamo pa mogoče različne poglede na to, po kako hitrem postopku, kako nujno in kako direktno je treba te probleme nasloviti". Ministrici so sicer predlagali, da nekatere člene interventnega zakona, ki so ga pripravili v iniciativi, vključijo v interventni zakon ministrstva, v prihodnjih dneh pa bodo k temu pozvali tudi poslance, koalicijske partnerje in vlado.

Predlogi iniciative: dvig meje za zavrnitev pacienta, omejitev dvojnih praks, standardizacijo koncesijskih pogodb

Med drugim predlagajo dvig meje, pri kateri lahko zdravniki v primarnem zdravstvu zavrnejo pacienta, za vse paciente, ki jih obravnavajo nad glavarinskimi količniki, pa morajo biti zdravniki ustrezno nagrajeni. "Nesprejemljivo je, da zaradi prenizko postavljenih količnikov oziroma praga zavrnitev 140.000 ljudi nima osebnega zdravnika," je bil kritičen Jenull.

V iniciativi predlagajo omejitev dvojnih praks.
V iniciativi predlagajo omejitev dvojnih praks. FOTO: Luka Kotnik

Tudi predstavnik iniciative Dušan Keber je izpostavil problem bolnikov brez izbranega zdravnika. "Če je do tega problema prišlo čez noč, ko je nek minister znižal normative za delo družinskih zdravnikov, je po naši presoji, in to smo zapisali v zakon, možno ta problem tudi čez noč rešiti," je prepričan.

V iniciativi predlagajo omejitev dvojnih praks in določitev začasnih delovnih normativov za zdravnike in zdravnice na sekundarni ravni, na podlagi dejansko opravljenega dela in prevetritev dovoljenj za popoldansko delo. Vzpostaviti je treba tudi akcijske načrte za reševanje čakalnih vrst, kamor je treba aktivno vključiti direktorje bolnišnic in zdravstvenih ustanov, vodje oddelkov in zdravnike.

Predlagajo še standardizacijo koncesijskih pogodb, ki bi "morale biti napisane na način, da se preprečuje možne zlorabe, kadrovsko plenjenje in dobičkarstvo na področju zdravstva".

Zbrali že 5000 overjenih podpisov

V iniciativi ob tem zagovarjajo, da bi se premija dopolnilnega zavarovanja prenesla v proporcionalni davek. Keber je dejal, da se s tem strinja tudi ministrica. "Nismo se pa strinjali o tem, zakaj tega ni možno storiti danes. Nobenega razloga ni, celo lažje bi bilo izvesti ta ukrep, ampak očitno so, bom rekel, politične silnice in drugi vplivi tudi s strani finančnega ministrstva taki, da to zaenkrat preprečujejo," je opozoril.

Jenull je ob koncu dejal še, da so za njihov interventni zakon že zbrali 5000 overjenih podpisov, ki so potrebni, da ga vložijo v zakonodajni postopek.

Kritični do predvidenega znižanja nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti

Predlog interventnega zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva med drugim prinaša tehnične rešitve za vpeljavo novega obveznega zdravstvenega prispevka, ob tem pa tudi številne ukrepe, s katerimi želi vlada reševati razmere v zdravstvu. Nekaj sprememb predlog prinaša tudi pri višini osnov za bolniško nadomestilo. Doslej je posameznik denimo prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove.

Kar pa je zmotilo Delavsko svetovalnico. Predstavnik svetovalnice Goran Lukić je na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil javni poziv, v katerem ga sprašuje, "če ga ni nič sram, ker se je spravil na dolgotrajno bolne".

Onkološki bolnik
Onkološki bolnik FOTO: Thinkstock

Vlada bo bolniško nadomestilo znižala ljudem na dolgotrajni bolniški, ki so že tako in tako na nižjih prejemkih, ki imajo hude zdravstvene težave, ki so onkološki bolniki, bolniki s kroničnimi mišično kostnimi obolenji, s kroničnimi bolečinami, je opozoril Lukić in vlado pozval, naj umakne omenjeni predlog. "Prizadel bo tisti sloj prebivalstva, ki je v tem trenutku na dolgotrajni bolniški iz zelo utemeljenih razlogov, kot so onkološki bolniki, ki imajo mišično-kostna obolenja, ki imajo kronične bolečine. Sramotno je, da so tisti, ki so zakon pisali, sploh pomislili na to," je kritičen.

Ob tem je poudaril, da vzrok za absentizem ni pomanjkanje motivacije, pač pa delovna nezmožnost. "In tukaj se še enkrat znova problema lotevate pri repu. Problem so namreč visoke obremenitve na delovnih mestih, ki najedajo zdravje zaposlenih, in slaba dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravljenja. Teh problemov ne rešujete, namesto tega z načrtovanimi ukrepi kaznujete ljudi, ki so kolateralna žrtev vašega nereševanja težav pri izvoru," je Lukić še zapisal v pozivu.

'Namesto kapice na prispevke smo dobili kapico na bolniška povračila'

V gospodarstvu se medtem branijo, da je zgolj tri odstotke odsotnosti zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Zato se jim zdi podaljšanje kritja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, kar naj bi zdravstveni blagajni prineslo 73 milijonov letno, krivično. "Približno 40 odstotkov gre v breme gospodarstva, 60 odstotkov pa v breme blagajne. Če se bo ta zadeva zdaj spremenila, bo 60 odstotkov plačevalo gospodarstvo," pravi glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Kritični pa so tudi do uvedbe zgornje meje višine nadomestila, ki se nanaša na tiste z visokimi plačami in bi znašala dva in pol kratnik povprečne plače. Namesto kapice na prispevke smo dobili kapico na bolniška povračila, pravi Gorenšček, ki poudarja še, da je bilo vse sprejeto brez dialoga. Ter napoveduje, da bodo skušali na vsebino zakona vplivati tudi z amandmaji.

Po številnih nejasnostih, kaj bo z obveznim zdravstvenim prispevkom, pa ministrica: "Obvezni zdravstveni prispevek se obračuna iz bruto in je izvzet iz dohodninske osnove." Kar je smiselna poteza, pravi ekonomist Matej Lahovnik. "Rešitev, da se tudi ta del obveznega prispevka odšteva od osnove za dohodnino, je pravilna, ker se tudi vsi ostali prispevki odštevajo od dohodnine, sicer bi prišlo do dvojne obdavčitve," pojasnjuje.

V Iniciativi Glas ljudstva, kjer zagovarjajo uvedbo proporcionalnega davka, pa ostajajo razočarani. "Ta zakon bo prinesel to, da bodo tisti z najnižjimi dohodki v resnici plačevali 35 evrov, tisti z najvišjimi pa samo 17 evrov in pol," poudarja Dušan Keber.

V zdravstvu in gospodarstvu pričakujejo dialog pri pripravi sprememb številnih spornih ukrepov. A časa ni veliko, zakon namreč ureja pravila obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga dobimo že z novim letom.

KOMENTARJI (246)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Miskic a
29. 11. 2023 10.37
+3
Kje si to vido da brezdelnezi dobijo 150e na otroka, tisti ki pa ima odgovorno delo in dobro placo pa 0e. Da vas ni sram, da so nekateri otroci vec vredni od ostalih. Pa na podlagi cesa sploh? Dejansko placujes prispevke in od tega nimas sam nic.
Grma53
29. 11. 2023 10.33
+5
Bejšte no. Teh 24.000 ali 42.000 nevladnih organizacij je pač treba plačati. Saj večina njih ne zna nič drugega kot kolesariti po potrebi, ko ni prave vlade.
marko1310
29. 11. 2023 09.58
+2
Kje v svetu poznajo bolniški stalež več kot leto dni,? edino v Sloveniji in Bolgariji. Aloo na bolniškoj 12-15 let??? ali prekvalifikacija, ali pokojnina, pa kolk dobi, dobi. 5 let na bolniškoj,ampak kolesari, pohodništvo,doma veliki vrt, a v trgovini ni zmožen delat kot trgovec???????
Miskic a
29. 11. 2023 10.23
+3
Tudi invalide imamo ki ne morejo delati niso zmozni prelozit par papirjev v pisarni ali dati 10dag ze narezanih klobas stranki, lahlo pa kolesari, hodi, ima doma veliki vrt, doma prestavi tezke omare itd.
Miskic a
29. 11. 2023 10.32
+4
Pa ne mi zdaj neki kvazi invalidi tule pisat kak se delamo norce, ker dejansko to drzi. Veliko se jih samo dela bogih, ker se hocejo preslepat z invalidskimi, prezivninami, otroskimi dodatki in vsemi mogocimi dodatki do penzije. In potem bodo dobili iste bonitete kot nekdo ki je delal 40let. S tem da mu s prstom ni pptrebno niti mignit. Zato pa bi jaz ce bi bla na celu skenslala vse dodatke, vse bi se PLACALO. En svincnik ne bi bil zastojn. Precesala bi tote invalidske. Ce se lahko uredis, obleces, skuhas, pomijes, vsedes v avto, se odpeljes po mestu in normalno druziz okoli z ljudmi bi jih kr skensala, pa bi pol vidli kolko bi jih delalo
Grma53
29. 11. 2023 10.39
+5
Bolniške so samo en problemček. Hujši so tisti, ki se pri 18-ih prijavijo na CSD za socialno pomoč in jo dobivajo do upokojitve pri 64-ih. Seveda tisti še bolj pametni pa vmes postanejo kulturniki ali pa umetniki. Kako je z njimi in koliko jih je, pa raja tako ali tako ne sme izvedeti
Miskic a
29. 11. 2023 10.47
+4
Pa tote socialne bi jaz skenslala. Pripada ti samo nadomestilo place zaradi brezposelnosti za omejen cas, da si malo premostis tezave in to je to. Tote socialne pomoci so kr neki, nimajo sploh podlage za izplacilo. Dejansko dobijo od necega za nic. Zato pa bi morali to preorat. Naj se vse placa pa mir. Place in vse bi bilo visje, tam kje je upraceno. Ne pa da nekdo ki nima otrok zdaj placujes prispevke za vse mozno. Tisti ki se odloci naj se placa malico in vse ostalo zanj. Ne pa zaj eni vse placajo, drugi pa vse gratis. Pa daj lepo prosim.
duhccc
29. 11. 2023 09.21
+3
sej ni cudno da privatniki okoli bolani skacejo in sirijo viruse... a je to normalno da ce si zlomis nogo da mors cakati 30 delovni dni da si v bolniski no da dobis nadomestilo od odsotnosti od dela ...ali pa ce imas plucnico .. itak poslanci sebi izbrali najbolse pogoje za druge ji je pa vseno...
metuljka
29. 11. 2023 08.16
-7
Bravo Golob, samo naslove poglejte, kako ga napadajo po portalih in časopisih. Odlično, odlično delo te vlade. Zdravniška mafija se razkriva, madžarski plenilski kapital se razkriva, na Darsu bodo kmalu revidirali poslovanje, kontrola kakovosti hrane se izvaja, na RTSLO se zadeve urejajo, itd, itd. Podprimo Goloba, v državi je psihološka vojna proti Golobu, poteka preko medijev, KPK, tudi Musarjeva je del tega kolesja , potaknjenci se razkrivajo .. nič več ni tem, kot je 2. sv. vojna, nič o herojih in anti herojih 1991, kvaliteta naših življenj je pomembna in upajmo, da bo tudi v sodstvu drugače
Glas ljudstva dr Jenula
28. 11. 2023 21.59
+6
Adijo svoboda.
Lion90
28. 11. 2023 21.52
+12
Kaj je perjad naredila za rajo razen dodatne obremenitve?? Se tisto kar naredijo je minus za slovence!
Glas ljudstva dr Jenula
28. 11. 2023 21.52
+9
Najbolj nesposobna in pokvarjena vlada vseh časov.
natmat
28. 11. 2023 21.46
+0
Mnogi izkoriščajo zdravstvo za nedelo...predvsem psihične bolezni se izkorišča po dolgem in počez...
avgust.
28. 11. 2023 21.44
+6
Očitno so ti strici iz ozadja iz elektro in farmacevtske ter medic. stroke.
Jerry321
28. 11. 2023 21.34
+9
Zdravstva ni oz. ne bo mogoče spremeniti vse dokler zdravniki ne bodo pristali na potrebne spremembe. Slovenija potrebuje in želi JAVNO zdravstvo, zdravniki pa PRIVATNO in to ni združljivo…
odtenki sive
28. 11. 2023 21.33
+9
V jugosloveniji imamo kao formalno vlado , vse niti pa vodijo udbomafijski botri (ne samo kučo in šerif) , ulični razgrajači (formalno NVO pijavke) in samozvane vplivnice (lovače) . Elektro trgovec je le začasni klovn .... ŠE KDO PLEŠE ???
SREBRNIBREG.
28. 11. 2023 21.34
+1
St. Gallen
28. 11. 2023 21.44
+6
Glas ljudstva dr Jenula
28. 11. 2023 21.51
+3
sambalatino
28. 11. 2023 21.31
+1
Ne cedi se nam med in mleko! Pa tudi ko je bil Janša na vladi se nam ni! Politika v tej državi je umazana!
Delavec_Slo
28. 11. 2023 21.30
-2
In bitenc svetuje- testirajte se cepite se, da boste zboleli rabim novo s klaso!
petka5
28. 11. 2023 21.29
-1
pa daj no v tej 8niviativi so zbloheni... kdo se je na koga spravil... tisti ki ima 2,5 kratnik pobprecne pkace za bolnisko ima se vedno kreeeeeeepko vec kot marsikateri Slovenec, ki zdtav polno dela. Tiho iniciativa... nimate pojma kaj blebecete... sploh pa niste glas ljudstva... kdo vam je sploh dovolil taksno ime s katerim ocitno lazete
tirolec
28. 11. 2023 21.11
+9
BREZ veze. Kadar vidim zraven Kebra me vse mine...bil JE minister pa ni NIČ naredil. Zdaj se pa slini z Jenullom....Vse smrdi, še kako smrdi...Volilno telo ima razum za pet minut, nato nastopi demenca in to traja že 33 let ! In to bo trajalo še naslednjih 100 let....Torej ? MI smo krivi, da imamo kar imamo....MI!
Glas ljudstva dr Jenula
28. 11. 2023 21.06
+1
Najbolj nesposobna in pokvarjena vlada vseh časov.
M_teoretik
28. 11. 2023 21.29
-5
Pol to leti na prejšno vlado, če je govora o najbolj pokvarjeni!?
Arhaist
28. 11. 2023 21.02
+9
Ljudje pa se kar cakajo. Ali bo sploh kak upor? Revolucija? Ce bomo samo cakali in gledali bo vedno slabse!!! Prepricujemo narod ze od kovida da je vse skupaj nateg in agenda 2030 katero izpolnjujejo gospodje vladne lutke!!! Koliko bomo se cakali???
Volja
28. 11. 2023 21.01
+8
Na mestu je, da se našteje pri katerih boleznih se kriterij znižanja bolniške ne upošteva. Spomnite se primera učiteljice, ki je več kot dve leti niso videli v šoli, prekinila je bolniško le za čas izkoriščenha celotnega letnega dopusta. Razlog pa naj bi bil psihosomatski, nekaj v tem stilu...
Glas ljudstva dr Jenula
28. 11. 2023 21.00
-4
Zelo je jezen 🤣⬇️

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.