Delavcem z najnižjimi dohodki je nižje obdavčitev zagotovil zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti pri obračunu dohodnine za leti 1999 in 2000. Zakon, po katerem so bili plačevanja dohodnine oproščeni zaposleni, katerih bruto dohodek ne presega 45 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, je veljal le za omenjeni leti, saj je vlada načrtovala, da ji bo uspelo medtem pripraviti nov zakon o dohodnini, ki naj bi urejal tudi ustrezno obdavčitev najnižjih dohodkovnih razredov.
Ker vladi to ni uspelo, bo dohodnina tudi tokrat obračunana po veljavnem zakonu o dohodnini iz leta 1990.
Na odločitev ustavnega sodišča še vedno brez rešitve
Vlada bi morala v skladu z odločbo ustavnega sodišča zakon o dohodnini prenoviti že do konca novembra 1997 in v njem popraviti 10. člen zakona, ki opredeljuje olajšave za otroke. Ustavno sodišče je namreč vladi naložilo, da tistim davkoplačevalcem, ki vzdržujejo družinske člane, zagotovi olajšavo najmanj v višini pokrivanja življenjskega minimuma le-teh.
Državni zbor je sicer v letu 2002 obravnaval predlog sprememb zakona o dohodnini, ki ga je pripravil poslanec LDS Ciril Pucko skupaj z vlado. Vendar pa so poslanci zakonski predlog umaknili z dnevnega reda, saj se niso mogli uskladiti glede Puckovega predloga nove ureditve olajšav za otroke. Te naj bi se v nasprotju s sedanjo progresivno lestvico po Puckovem predlogu preoblikovale v enotno davčno olajšavo za vsakega otroka, in sicer v višini 14,1 odstotka povprečne plače za vsakega otroka. To pa za družine z večjim številom otrok pomeni nižje olajšave od sedanjih, zato je bil Puckov predlog deležen ostrih kritik in slednjič umaknjen iz obravnave.
Kdo vse je dohodninski zavezanec
Zavezanec za plačilo dohodnine je fizična oseba, ki je v preteklem letu na ozemlju Slovenije ustvarjala dohodke, za katere zakon določa, da se od njih plačuje dohodnina. V napovedi za odmero dohodnine je potrebno navesti letni znesek plače, nadomestila plač in druge prejemke iz delovnega razmerja, prejemke iz pogodb o delu, letni znesek pokojnine ter katastrski dohodek. Prav tako se v osnovo za odmero dohodnine vštevajo dohodki iz premoženjskih pravic ter dobički, doseženi z opravljanjem dejavnosti, prodajo kapitala, udeležbo pri dobičku ali oddajanjem premoženja v najem.
Obrazce za odmero dohodnine Slovenci tokrat izpolnjujejo že dvanajstič zapored. V papirnicah jih bodo po ceni 57 tolarjev začeli prodajati še ta teden. Izplačevalci prejemkov so vse podatke, ki jih je potrebno navesti v napovedi za odmero dohodnine, dolžni zavezancem posredovati do konca januarja. Po zakonu so dohodninski zavezanci dolžni napoved oddati do konca marca.
