Poziv k neodvisni preiskavi suma nasilja na psihiatriji, Golob napoveduje konkretne ukrepe

Minuli teden je portal N1 poročal o domnevnem nasilju na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) v Ljubljani. Prisilno dajanje zdravil in injekcij, pritiskanje blazine na obraz, dušenje, modrice, vlačenje za moda ... Vse to naj bi se po izpovedih več žrtev, njihovih svojcev, nekdanjih in sedanjih zaposlenih, ki jih je objavil omenjeni portal, dogajalo za zidovi ljubljanske psihiatrične klinike.

Javno razkritje domnevnega fizičnega nasilja nad bolniki je sprožilo plaz obsodb in pozivov. Zdaj pa se je v odprtem javnem pismu oglasila tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS). Kot so zapisali, pričakujejo "tako kot vsi državljani, da jim bo zagotovljena kakovostna, varna in spoštljiva zdravstvena obravnava".

Od generalnega direktorja UPK Ljubljana Bojana Zalarja zahtevajo, da takoj javno razkrije podatke o vseh izvedenih notranjih strokovnih nadzorih glede varnosti pacientov in njihovih ožjih družinskih članov ali bližnjih oseb, pa tudi zaposlenih na kliniki v zadnjih štirih letih. Od ministrstva za zdravje pa pričakuje, da takoj imenuje neodvisnega preiskovalca z visokim mednarodnim ugledom. Njegova preiskava javno objavljenih navedb o primerih fizičnega nasilja pa "naj potrdi ali ovrže sume storitve nasilja nad pacienti s strani zaposlenih". 

"MZ naj na podlagi poročila neodvisnega preiskovalca v primeru resnega suma storitve kaznivih dejanj potem vloži kazenske ovadbe," so še zapisali. 

Tudi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je za 24UR potrdila, da je v zadnjih treh letih prejela okoli šest prijav o fizičnem nasilju na ljubljanski psihiatrični kliniki. "Nekateri se pritožujejo, da so jih porinili ali na silo potegnili, ne tako, da bi jih pretepali," je pojasnila. 

"Zadnji tak primer je bil, da je prijavo podal eden od obiskovalcev. Rekel je, da je šel mimo sobe, v kateri je bil bolnik, do katerega so se zaposleni zelo nasilno obnašali. Ne vem, ali so ga skušali umiriti, ampak vedenje je bilo nasilno," je povzela eno od pritožb. O teh pritožbah je zastopnica vedno obvestila vodstvo psihiatrične klinike. "In oni običajno odgovorijo, da so pogledali primer, a da niso ugotovili kakršnih koli nepravilnosti," pravi Hlade Zoretova. V zadnjem času se sicer, kot je dejala, pacienti precej pritožujejo tudi zaradi psihičnega nasilja. "To pa je zelo relativno za ocenjevati, ali gre za nasilje ali ne."

S sumi nasilja na kliniki je bilo že marca seznanjeno tudi ministrstvo za zdravje (MZ), ko jim je Zbornica zdravstvene in babiške nege na 35 straneh predstavila rezultate izrednega strokovnega nadzora obravnav pacientov, ki ga je po prijavah izvedla lanskega decembra.  Zbornica je navedla, da utemeljeno dvomi o ustrezni prepoznavi, poročanju in obravnavi nasilnih dogodkov v kliniki, zato so psihiatrično kliniko že dan po prejetju preliminarnega poročila, nato pa še enkrat po preučitvi končnega poročila v aprilu zaprosili za pojasnila. Vodstvo pa jim je odgovorilo, da so obtožbe neutemeljene. Kot so pojasnili, strokovni nadzori, ki jih na kliniki sprožijo po vsaki prijavi nasilja, niso pokazali nobenih nepravilnosti.

Medtem ko zdravstveni minister  Danijel Bešič Loredan glede razkritja domnevnega nasilja na UPK še vedno molči, je premier Robert Golob danes dejal, da se bo minister odzval jutri s konkretnimi ukrepi. "Na ministrstvu se odvijajo aktivnosti in jutri ima minister ob 11.00 tiskovko, kjer bo o ukrepih, ne o obljubah, spregovoril tudi v javnosti. Mislim, da bo ta odziv, ki bo jutri predstavljen, ukrepi pa danes, čisto dovolj hiter in bo tudi dovolj poveden, ker bo odločen," je dejal premier Golob. 

V ZOPS pričakujejo tudi, da bo vlada pospešila pripravo Zakona o kakovosti in varnosti pacientov ter Zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti za škodo, povzročeno pacientom s preprečljivimi dogodki. Prav tako pričakujejo čimprejšnjo ustanovitev neodvisne javne agencije za upravljanje in nadzor kakovosti v zdravstvu. Po njihovih ocenah Slovenija že več kot dve desetletji zelo zaostaja za drugimi evropskimi državami, ko govorimo o področju kakovosti in varnosti v zdravstvu. "In je po poročilih Evropske komisije na nekaterih področjih glede varnosti pacientov na enem od zadnjih mest v EU," so izpostavili v odprtem pismu.