Nova stranka je v današnjem pismu ministra za notranje zadeve Rada Bohinca zaprosila, naj predstavi pravno podlago za svoje ukrepe ob pobudi Nove stranke za zbiranje podpisov v podporo referendumu o prostocarinskih prodajalnah. Ti ukrepi so bili po prepričanju omenjene zunajparlamentarne stranke namreč drugačni, kot sta jih pri enakih referendumskih pobudah izvedla Bohinčeva predhodnika, Andrej Šter v primeru referenduma o volilnem sistemu (pobudnica SDS) in Mirko Bandelj v primeru referenduma o gozdovih (pobudnica ZLSD).
Kot pojasnjujejo, zakon o referendumu in ljudski iniciativi predvideva, da "volivec da svojo podporo zahtevi s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice", torej notranje ministrstvo. Pomembno je, da MNZ vsem pobudnikom za referendum zagotovi enake pogoje na vseh upravnih enotah, ne glede na njihov politični vpliv, velikost ali moč. V Novi stranki so prepričani, da bi jo morali kot pobudnico za referendum že pred dnem začetka zbiranja podpisov seznaniti, kje se bodo podpisi zbirali, ter ji povedati, koliko okenc na katerih upravnih enotah ji bo na voljo, da bi na njih lahko pobudniki dali svojo podporo referendumu. Kot opozarjajo v stranki, pa so se "pravila spreminjala celo sredi zbiranja podpisov in še do danes z ministrstva nismo dobili odgovora, na kolikih mestih po Sloveniji je podpise v podporo referenduma sploh mogoče zbirati".
Zatrjujejo še, da sta SDS in ZLSD imeli na upravnih enotah več okenc kot Nova stranka – npr. samo v Ljubljani je bilo takrat odprtih več krajevnih uradov, Nova stranka pa je "dobila" le enega samega. "Glede na to, da upravna enota Ljubljana pokriva območje z več kot 320.000 prebivalci, je škodo, ki ste nam jo s tem povzročili, nemogoče oceniti," so zapisali v pismu notranjemu ministru. Obenem pa so ministra Bohinca vprašali, na podlagi katerega zakona je prepustil izbiro o številu okenc za zbiranje podpisov na izpostavah/krajevnih uradih upravnih enot kar vodjem teh enot in na podlagi katerih zakonov je dal drugačna navodila glede zbiranja podpisov, kot sta to storila njegova predhodnika, Šter in Bandelj. Poleg tega bi radi vedeli, na podlagi katerega predpisa sta imeli pri zbiranju podpisov SDS in ZLSD na voljo več okenc na upravnih enotah, kot jih je bilo omogočeno njim. V Novi stranki menijo, da je minister Bohinc postopal drugače kot njegova predhodnika, zato želijo izvedeti, kdo je ravnal napačno.