Poziv vladi k spremembi politike do Rusije. Fajonova pismo delno podprla

Ni dvoma, da je predsednik Vladimir Putin zagrešil vojni zločin z napadom na sosednjo državo, ki Rusije ni ogrožala, poudarjajo številni znani podpisniki apela Golobovi vladi. A po več kot 100 dneh vojne, ko so okupacijske sile zasedle že petino Ukrajine, je jasno, da dosedanje sankcije niso niti malo omajale Putinove odločenosti za nadaljevanje agresije. Zato prvopodpisani predlaga preobrat dosedanje politike zalaganja zaveznikov z orožjem, ki da konflikt le podaljšuje.

"Odločitev, ali se bo vojna nadaljevala ali prekinila, je v rokah Vladimirja Putina. On je glavni sogovornik. Ampak če ga bomo pritiskali v kot in ga bomo izločali, se z njim ne bomo več pogovarjali, ni poti k rešitvi. O tem nihče noče spregovoriti, raje nadaljujejo s politiko sile, politiko palice," pravi eden od avtorjev poziva vladi Aurelio Juri, ki poudarja, da je "treba poiskati in ponuditi tudi kakšen korenček".

Pod to tezo sta se podpisala tudi nekdanja predsednika republike Danilo Türk in Milan Kučan ter ji s tem dodala politično težo. Vendar pa pred kamero nista želela stopiti.

Predlog premierju Robertu Golobu in zunanji ministrici Tanji Fajon pa v pismu pravi: "Slovenija naj zagovarja geopolitični kompromis, s katerim bi obe strani pridobili. Ukrajina z implementacijo minskih sporazumov. Za Rusijo pa prekinitev nadaljnjega širjenja zveze Nato in ameriške vojaške navzočnosti proti ruskemu ozemlju. V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela."

Nekdanji poslanec SD in publicist v tem ne vidi "rusofilskega" stališča. "V ničemer. Gre za to, da se Rusijo prisili k pogajanjem. Vendar seveda s ponudbo, ki bo za njih sprejemljiva," pravi Juri. Alternativa je namreč po njegovem mnenju lahko le nadaljevanje vojne in eskalacija konflikta, ki pa lahko pripelje tudi do najhujšega.

Fajonova za iskanje čim boljše skupne evropske rešitve, Janša pismo označil za podporo Putinovi agresiji

Donedavni predsednik vlade Janez Janša je poziv medtem označil za neposredno podporo Putinovi agresiji. Janša je bil kot predsednik vlade v odnosu do konflikta v Ukrajini zelo zagnan. Na ravni šefov držav Nata se je denimo zavzemal za zaprtje ukrajinskega zračnega prostora, kar bi po mnenjih analitikov dejansko pomenilo vstop v vojno.

Prav tako se je kot prvi med evropskimi voditelji skupaj s kolegoma iz Poljske in Češke odpravil v Kijev, kjer je izrazil podporo okupirani državi. "Tu smo tudi zato, da vam povemo, da niste sami, vaš boj je tudi naš boj in skupaj bomo zmagali," je dejal takrat.

Poziv vidnih posameznikov je nekdanji premier zdaj označil za neposredno praktično pomoč Putinovi agresiji, podpisnike pa je označil za tiste, ki neposredno vplivajo na delo slovenske vlade.

Slovenska zunanja ministrica, ki se je ta teden sestala s podpredsednico ukrajinskega parlamenta, pa je na srečanju Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi v Solunu, dejala, da se zaveda, da "več orožja nikoli ne pomeni več miru", ter poziv s tem resda pozdravila, a je v isti sapi dodala: "Seveda Ukrajina potrebuje tudi vojaško pomoč, ampak ob razvojni pomoči bo pomembno, da podpremo vsa prizadevanja, da lahko tudi Evropa pomaga pri iskanju mirne rešitve za končanje vojne v Ukrajini."

Fajonova je tako poziv podprla v smislu iskanja čim boljše skupne evropske rešitve. Ni pa odgovorila na vprašanje glede stališča o nadaljnji širitvi oziroma prekinitvi širjenja zveze Nato. Neposrednega odgovora na to, ali Slovenija ne podpira denimo aktualnega vstopanja Švedske in Finske v zavezništvo, namreč tokrat ni bilo, čeprav je Fajonova v preteklosti njuno približevanje že pozdravila.

Koalicijska Levica je ob tem že napovedala, da bo na vladi o tem glasovala proti, v parlamentu pa se bo glasovanja vzdržala. Je pa, verjetno tudi po njihovi zaslugi, v koalicijski pogodbi določilo, da bo pri zunanji in obrambni politiki vlada izhajala iz ustavnega načela mirovne politike, kulture miru in nenasilja. Na to določilo so vlado pisci pisma tudi spomnili.

Predsednik države Borut Pahor neposredno poziva ne komentira, je pa, prav tako ob robu srečanja v Solunu, poudaril: "Ko poskušamo razmišljati in dajati iniciative za mirno reševanje sporov, moramo imeti ves čas pred očmi to, da ne pustimo Ukrajine na cedilu."

Zanimalo nas je tudi, kakšno sporočilo bo na svoj prvi obisk v Bruselj prihodnji teden glede Ukrajine nesel Robert Golob, vendar tega odgovora še nismo dobili.