Pozivi k hitri širitvi. Liberalna družina želi mehanizem za zaščito vrednot

Že na prvem panelu, na katerem so aktualni voditelji postregli predvsem z neusklajeno predstavo o tem, kakšna naj bo prihodnost povezave in kakšna je pot do tja, je srbski predsednik Aleksandar Vučić opozoril, da postaja povezava vse manj zanimiva za države v čakalnici ali pred njo. 

Širitev EU na Zahodni Balkan je sicer tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja, prav tako naj bi bila današnja razprava uvod v vrh EU-Zahodni Balkan, ki ga bo Slovenija gostila v začetku oktobra.

Uvodni nagovor je pripravil slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da je širitev strateško vprašanje in mora biti izvedena čim prej: "Počasen tempo slabo vpliva tako na povezavo kot na države kandidatke, s tem se upočasnjuje reformni proces ter nastaja prostor za vzpon nacionalizma in krepitev vpliva tujih držav. To odpira tudi nevarno razpravo o novem risanju meja, ki pa se jih po mojem mnenju nikoli ne da na novo narisati v miru." Dejal je, da mora EU Zahodni Balkan videti kot celoto. "To ne pomeni, da se morajo nehati pogajanja z državami o njihovem napredku. Pomeni pa, da morajo članice narediti več, regija sama pa mora narediti več, da postane še privlačnejša."

Dejal je, da je poseben izziv BiH: "Povezava je očitno zadovoljna že, če je v državi mir, a morali bi zavzeti bolj političen, manj tehničen in birokratski pristop in narediti več za razvoj." "Verjamem, da ima EU dovolj kapacitet, da se kljub vrsti ostalih izzivov bolj posveti vprašanju širitve," je še poudaril. 

Na sodelovanje v razpravi so povabili Šefika Džaferovića, člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Janeza Janšo, predsednika slovenske vlade, Željka Komšića, predsednika predsedstva Bosne in Hercegovine,  Albina Kurtija, premierja Kosova,  Mateusza Morawieckija, premierja Poljske, Rumena Radeva, predsednika Bolgarije,  Edija Ramo, premierja Albanije, Christiana Schmidta, visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, Olivérja Várhelyija, evropskega komisarja za širitev, in Zorana Zaeva, predsednika vlade Severne Makedonije. 

"Vprašanje širitve je vprašanje prihodnosti Evrope," je dejal Janša, ki je ocenil, da so nove članice širitvi morda bolj naklonjene, ker je spomin na prednosti EU še bolj svež, ne glede na izzive, s katerimi se sooča povezava. "S širitvijo bi nadaljevali delo ustanovnih očetov povezave," je ocenil. "In vprašati se moramo, kakšna bo povezava, če tega ne bomo storili." 

Komšić je dejal, da morda v EU zdaj vendarle zvoni alarm in se rojeva zavedanje, da države Zahodnega Balkana niso nekaj, kar naj ostaja na stranskem tiru. 

Várhelyi je izpostavil nujnost integracije Zahodnega Balkana v EU: "Širitev je predvsem administrativen proces, mi pa se moramo pogovoriti o tem, kako se bo ta del integriral politično, ekonomsko, družbeno in varnostno. To so vprašanja, zato ne gre ostajati na administrativni ravni." "Trenutno vidimo Afganistan. Afganistan je oddaljen, Zahodni Balkan je tu. Jasno je, da si ne moremo privoščiti, da nam ta integracija spodleti," je opozoril. "Danes smo že govorili o mehki moči. Širitev je ravno to. Ne smemo pa pozabiti, da motivacija ne more priti le od zunaj, ampak mora priti (tudi) od znotraj. Oni morajo storiti stvari, da postanejo člani. Vsi moramo biti zelo odločeni, da ohranjamo motivacijo in da na mizo dajemo uresničljivo ponudbo. Afganistan nas uči, da ni veliko časa. Območje je ekonomsko skoraj integrirano, družba se počasi integrira, zdaj pa je čas, da poskrbimo, da bo Zahodni Balkan žel sadove približevanja."

Kurti je spregovoril o oživljanju domače ekonomije: "Izvoz se veča, prihodki podjetij tudi, prav tako so se povečali prihodki države, BDP se krepi. Smo prozahodna država, jasni smo v tem, da želimo biti čim prej del EU in Nata. Za to smo pripravljeni izvesti reforme, vendar pa gre to z roko v roki tudi s spremembami nekaterih mehanizmov odločanja v EU. Sprejeli smo afganistanske begunce. Smo revna država, ampak mislim, da se ne bi smeli spraševati, ko gre za humanitarna vprašanja, zakaj, ampak – kako. Spoštujemo tudi naše partnerstvo z ZDA." Dejal je, da bi s članstvom prispevali k EU: "Že z varnostnega vidika, zmanjšala bi se namreč zunanja meja povezave. Prav tako veliko naših ljudi živi v državah povezave. S tem  pa bi diaspora, ki z nakazili pomembno vpliva na naš BDP,  končno živela v isti uniji."

Zaev je poudaril, da je njihova družina evropska družina – čeprav jih zaenkrat še ni sprejela. "Mi verjamemo v evropske vrednote, tako da nam ostane samo to, da čas, dokler nas ne sprejmejo, še naprej  izkoriščamo za to, da evropeiziramo državo in smo še naprej motivirani, ter upamo, da nas bodo sprejeli v družino."

Morawiecki je izpostavil, da bo v prihodnjih desetletjih največji izziv EU vprašanje migracij. Zato je pomembno čim prej dokončati evropski projekt že z vidika meja. "Zelo jasni moramo biti glede tega, za kako pomembno strateško vprašanje gre," je dejal – saj  bodo sicer prostor zasedli ruski, turški ali kitajski interesi.  

Džaferović je ponovil, da večina državljanov BiH želi v EU: "Tudi mi namreč želimo ekonomski razvoj, spoštovanje svoboščin in vladavine prava ter varnost. Države Zahodnega Balkana pa v EU želimo tudi, da se s članstvom teh držav zrelativizirajo nekatera odprta vprašanja na tem območju. To bi izboljšalo odnose in zmanjšalo vprašanje meja med njimi. To bi vsem olajšalo življenje." 

Rama pa je nekoliko razelektril ozračje: "Na Balkanu se smejemo tudi, ko je slabo, česar v EU ne počnejo. Danes imamo širitvene optimiste in pesimiste  – optimisti pravijo, da bo Turčija v povezavo vstopila pod makedonskim ali albanskim predsedovanjem, pesimisti pa, da bo širitev pod turškim predsedovanjem." Dejal je, da so na poti v EU ovire, da pa se bodo borili. "Mi ne iščemo potrdila, da smo Evropejci, mi smo Evropejci," je rekel in si prislužil aplavz. Zahvalil se je tudi za povabilo – pa čeprav na stransko razpravo: "Zanimivo je, da nismo povabljeni na razpravo o prihodnosti Evrope. Če bo EU tako nadaljevala kot nadaljuje zdaj, za nas ne bo dobro, ampak za EU bo pa sploh slabo," je še ocenil. "Na začetku so omenili ustanovne očete. Če bi se ti ustanovni očetje zbudili in slišali debato o prihodnosti, bi mislili, da je bolje biti mrtev kot živ. Nimam sicer dokaza, ampak mislim, da se obračajo v grobu. O čem se pa pogovarjamo? Kot v Konstantinoplu, ko je padalo obzidje, pa so debatirali o angelih. Se opravičujem za govor, ampak to je prednost tega, da si Evropejec z Balkana – nikoli ne izgubiš smisla za humor sredi svoje tragedije."  

Schmidt je pritrdil besedam Rame, da je širitev trenutno slab projekt. "Srbski predsednik je danes že opozoril, da njegovi ljudje izgubljajo zaupanje v evropski projekt. In zato moramo v BiH in druge države ter tam biti konkretni. Ljudje morajo imeti občutek, da so v središču, da ne gre samo za pogovore." 

Radev je bil prav tako med tistimi, ki so izpostavili, da je zadnji čas, da se začne končno govoriti o širitvi. Izpostavil je, da se je treba pogovoriti tudi o skupnih vrednotah, saj je govora o prihodnosti. "Bolgarija podpira proces, želimo pa vzporedno videti nepovratno integracijo, zato se moramo vrniti k vrednotam."

Várhelyi je v odgovoru na vprašanje, kako izboljšati proces, dejal, je s širitvijo povezan obsežen investicijski načrt, s katerim bi lahko okrepili investicije v promet, zeleno energijo, internetne povezave ... Janša je ponovil, da gre za politična vprašanja. Dejal je, da prazne obljube povzročajo nove težave. Pozval je reformam evropskih ustanov, a to po njegovem ne sme povzročati zastoja pri širitvi. 

Raznolikost in soglasje

V razpravi z naslovom "Prihodnost Evrope - raznolikost in soglasje", ki je nastala v  partnerstvu s Centrom za evropske študije Wilfried Martens, pa so sodelovali  François Decoster, predsednik skupine Renew Europe pri Evropskem odboru regij,  Olgierd Geblewicz, predsednik skupine Evropske ljudske stranke  pri Evropskem odboru regij, Giorgia Meloni, predsednica Evropske stranke konzervativcev in reformistov, Christophe Rouillon, predsednik stranke evropskih socialističnih skupin pri odboru regij, Christa Schweng, predsednica evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Apostolos Tzitzikostas, predsednik Evropskega odbora regij,  Manfred Weber, vodja politične skupine Evropske ljudske stranke in Marco Zanni, predsednik skupine za identiteto in demokracijo. 

Kot je ocenil moderator dogodka, so se v razumevanju evropske integracije začele težave po vrsti kriz, ki jim je bila povezava priča v zadnjem več kot desetletju. Decoster je dejal, da meni, da je za prihodnost EU nujno doseči nov način delovanja, ljudje morajo biti del konference o prihodnosti Evrope: "Prav tako bom ponovil besede Zaeva s prejšnjega panela, ki je dejal - smo Evropejci, ker delimo evropske vrednote. Če želimo graditi prihodnost, se moramo spomniti, zakaj je EU nastala, katere so tiste temeljne vrednote. Liberalna družina poudarja tudi nastanek učinkovitega mehanizma, ki ščiti evropske vrednote, saj nekatere vrednote niso deležne spoštovanja. EU ni le enoten trg, ni tehnični, ampak politični mehanizem, ki sloni na skupnih vrednotah." 

Geblewicz pa je dejal, da "v Evropi potrebujemo evolucijo, ne revolucije". Zavzel se je za povezavo, ki bo spoštovala pravila subsidiarnosti in se tako približala državljanom. Pozval je k spoštovanju vladavine prava, saj sicer "evropska hiša nima smisla". 

Melonijeva je ocenila, da je zdaj pravi čas za iskren pogovor o prihodnosti Evrope. Dejala je, da podporniki federalizma želijo uresničiti idejo "super države", vse, ki temu nasprotujejo pa označijo za nacionaliste. "Veliko je nalepk," je opozorila in ocenila, da služijo temu, da ni razprave. "Enostavno ne verjamemo v evropsko super državo, verjamemo, da bi morala biti to konfederalna ureditev." Poudarila je pomen subsidiarnosti in dodala, da je ta že del pogodb, a se jo ignorira. Obstaja tretja pot med slepo podporo EU in nasprotovanjem povezavi, je poudarila. Glede spoštovanja vladavine prava je dejala, da smo žal bili priča izkoriščanju tega koncepta za obračune s političnimi nasprotniki in dvojnim standardom. Je pa dejala, da se denarja, ki je namenjen reševanju držav, ne bi smelo uporabljati kot grožnjo, če je ključna beseda, da gre za solidarno pomoč. Weber pa je priznal, da so težave z vladavino prava tudi v "starih članicah", o primerih pa bi moralo odločati sodišče na podlagi dejstev. 

Rouillon se je zavzel za stalen dialog z evropskimi državljani. Ocenil je, da je konferenca o prihodnosti Evrope lahko priložnost za izboljšave povezave. 

Schwengova je ocenila, da raznolikost pomembna, omogoča lažje prilagoditve prihodnosti: "Zdaj potrebujemo ekonomijo, ki utrjuje enotni trg, utrjuje monetarno unijo. Želimo trajnostno in inkluzivno rast. Da bi to dosegli, je ključno vključiti civilno družbo. Veseli smo, da je Komisija podprla pristop od spodaj navzgor." Sicer pa je izpostavila, da je treba več poudarka dati zdravstvenim projektom, navsezadnje je bil spopad s pandemijo eden uspešnejših - kljub razlikam. Dejala je, da smo dosegli cilj visoke precepljenosti na evropski ravni, EU pa se je izpogajala za veliko cenejša cepiva kot na primer ZDA ali Izrael. 

Tzitzikostas pa se je vpraša ali danes mladi vedo, zakaj naj bi podpirali evropski projekt.  "Opraviti moramo boljše delo, saj je naša krivda, da jim ne pošljemo bolj jasnega sporočila, da je Evropa povsod. Poslušati jih moramo v njihovih mestih in vaseh. Ljudje želijo boljše vodstvo ter proaktivno Evropo, ki jim je blizu."

Weber pa je poudaril, da je treba začeti več govoriti o dosežkih in bolj pozitivno o EU, če naj bi ljudje zaupali povezavi. Dejal je, da si tudi on ne želi "super-države", da pa so nekatera združevanja ključna, kot denimo skupen dostop do finančnih trgov. "Zadnji primeri večje integracije so bili pozitivni, ne pomenijo pa super države," je ocenil. Pozval je tudi k odgovorni politiki in navedel primer Davida Camerona, ki je povezavo doma prikazoval predvsem skozi kritiko, rezultat pa je bil brexit. Prav tako je pozval k vodstvu, ki se upa postaviti za nepriljubljene rešitve, če so prave.  

Zanni pa je pozval k ponovni preučitvi koncepta evropskega sodelovanja. Nasprotoval je vzpostavitvi evropske vojske, saj da povezava ni država ali federacija, zato so takšne ideje slabe. "Tako bi začeli hišo graditi pri strehi in to bi bila napaka," je ocenil. "Lahko pa članice bolje sodelujejo na področju obrambe," je pozval, še posebej, ker ZDA ne želijo biti več dežurni policist, ki varuje zahodni svet. Vprašanje obrambe sicer ostaja eno od najbolj perečih na evropskem parketu. 

Vse o letošnjem BSF najdete na spodnji povezavi. Vabljeni k branju.