Poznati je treba zgodovino

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pozvala italijanske oblasti k celoviti obravnavi zgodovine odnosov, v tem okviru pa k upoštevanju poročila slovensko-italijanske zgodovinske in kulturne komisije. Akademija je pozvala tudi k poglobitvi vedenja o problematiki fojb, deportacijah maja 1945 ter izseljevanju iz Istre med letoma 1945 in 1956 na temelju že objavljenih študij italijanskih in slovenskih zgodovinarjev ter arhivskih dokumentov.

Izvršilni odbor SAZU meni, da je treba zgodovino medsebojnih odnosov od dvajsetih let prejšnjega stoletja do let po koncu druge svetovne vojne obravnavati celovito. Meni pa tudi, kot so še zapisali v izjavi javnost, da bi lahko podatke o številu žrtev dopolnili s forenzičnimi raziskavami kraških brezen in zlasti rudniškega jaška v Bazovici.

Slovensko-italijanska zgodovinska in kulturna komisija je leta 2001 po sedmih letih dela objavila poročilo z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956, v katerem zgodovinarji iz obeh držav govorijo tudi o fojbah.

Skrbijo jih izjave Napolitana

SAZU je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi poročanja italijanskih medijev ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni, še posebej pa zaradi izjav italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki, kot ocenjujejo, dogajanje ob slovensko-italijanski meji med drugo svetovno vojno in po njej prikazujejo na izkrivljen način.

Napolitano je med sobotno slovesnostjo ob dnevu spomina na fojbe med drugim govoril o "slovanskem sovraštvu in prizadevanjih za aneksijo", zaradi česar je naletel na oster odziv Zagreba, predvsem hrvaškega predsednika Stipeta Mesića. V sredo pa naj bi slovenski predsednik Janez Drnovšek Napolitanu poslal osebno pismo, katerega vsebina ni znana.

Sanader podpira Mesića

Na Mesićeve izjave, da v besedah italijanskih voditeljev "ni mogoče spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma", se je odzvala tudi Evropska komisija, njena predstavnica Pia Ahrenkilde Hansen je danes ponovila, da so Mesićeve izjave v izmenjavi mnenj z Napolitanom o fojbah "neprimerne". Tudi tokrat pa ustreznosti izjav italijanskega predsednika ni želela komentirati.

Se je pa na Mesićevo stran postavil hrvaški premier Ivo Sanader. Dejal je, da je odziv Evropske komisije pristranski in nesprejemljiv, ter napovedal, da bo hrvaško zunanje ministrstvo še v Bruselj nemudoma poslalo pismo z informacijami o vprašanju, zaradi katerega se je razvnela razprava med hrvaškim in italijanskim predsednikom.