Napovedano deževje naj tokrat ne bi prineslo tako hudih poplav kot minuli konec tedna, obstaja pa velika nevarnost proženja plazov. Zemlja je namreč, kot je povedal direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac, močno razmočena in ni več potrebnega veliko novega dežja, da se začnejo prožiti stari, nesanirani plazovi in da nastanejo novi.

Geološki zavod sicer, zanimivo, ni naredil izvedenskega poročila o tem, koliko plazov se je po zadnjem deževju sprožilo po državi, kot tudi ne o tem, kateri so kritični in nujno potrebni sanacije. Kot nam je še pojasnil Komac, jim namreč tega nihče ni naročil, ne vlada ne ministrstvo, sami pa si tega na lastne stroške ne morejo privoščiti.

Največ plazov v Zahodnoštajerski regiji

Kljub temu pa smo uspeli pridobiti nekaj podatkov. Glede na evidenco s podatki iz 22. septembra, s katero razpolaga Uprava RS za zaščito in reševanje, je bilo na ta dan v Sloveniji 651 plazov, usadov in podorov. Največ se jih je sprožilo v Zahodnoštajerski regiji – 454, v ostalih občutno manj. Po vrsti si tako sledijo Zasavska (144), Ljubljanska (46), Severnoprimorska (45) in Podravska (7).

To niso prav najbolj nazorni podatki, so nas opozorili na ministrstvu za okolje in prostor. Razlika je namreč med tem, ali se sproži plaz sredi gozda, kjer ne ogroža nikogar, ali pa gre za plaz, ki grozi naseljem.

Država skrbi za sedem plazov

Ministrstvo sicer nima svojega vsedržavnega poročila o plazovih, ki so se sprožili po zadnjem deževju. Kot so nam pojasnili, država skrbi za sedem plazov, kot je to določeno v interventnem zakonu, sicer pa za popis novih plazov skrbi civilna zaščita.

Ti plazovi, za katere skrbi država, so pod nadzorom, pojasnjujejo. To so naslednji plazovi: plaz Stovže v Bovcu, plaz Slano blato v Ajdovščini, tukaj so opravili terenski pregled v soboto. Nadalje plaz Strug nad Kosečem v občini Kobarid, nato Gradišče in Šmihel v Novi Gorici, plaz Podmark v občini Šempeter - Vrtojba in Macestnikov plaz nad Solčavo. Za te plazove je okoljsko ministrstvo pristojno, da vodi sanacijo. Omenjeni plazovi so namreč tako ogromni, da jih občina sama ne more reševati, pojasnjujejo na ministrstvu. Manjše in srednje velike plazove sicer tudi pomaga država reševati občinam, odvisno od namenjenih sredstev, še dodajo.

Plaz Stogovce je treba sanirati

Plaz Stogovce, ki se je ob obilnem deževju ob koncu tedna sprožil nad zaselkom Slokarji v Lokavcu pri Ajdovščini, še vedno drsi. Kot je povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko, se bojijo ponovnega močnejšega dežja, ki bi lahko drsenje le še pospešil.

V občinskem štabu CZ se bojijo, da bi plaz zajezil strugo potoka Lokavšček. Za plazom bi tako nastalo jezero, ki bi bilo v primeru, da se ta zapora poruši, lahko nevarno za prebivalce zaselka Slokarji. Zato bo eno prvih intervencijskih del namenjeno temu, da bodo zagotovili nemoten pretok potoka Lokavšček.

Kot smo že poročali, je plaz Stogovce odnesel skoraj kilometer dolg odsek ceste Lokavec–Predmeja in ga je potrebno čim prej sanirati. Plaz so si v sredo ogledali tudi geologi, hidrologi in predstavniki okoljskega ter prometnega ministrstva. Ker gre za plaz velikega obsega, bo za sanacijo poskrbela država. Odšteti bo treba kar 5,5 milijona evrov.

Drugo kritično območje, kar se tiče plazov, pa je območje Laškega. Na srečo se je stanje tam za zdaj stabiliziralo. Plaz se je sprožil tudi v Ribnici na Pohorju, a na srečo ni ogrožena nobena hiša ali objekt.

Več plazov se je sprožilo tudi na Velenjskem. Največ plazov se je sprožilo v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Podkraj, Plešivec in Škale-Hrastovec. Dva plazova ogrožata hiše oziroma gospodarska poslopja, deset pa jih ogroža javne in gozdne ceste, zaradi česar je dostop do dveh kmetij otežen.