Po besedah sodelujočih je bil enourni sestanek pri predsedniku vlade Antonu Ropu konstruktiven. Kot je dejal Rop, so se dogovorili, da bo urad za narodnostne skupnosti v 14 dneh pripravil poročili, ki ju že nekaj časa pripravlja, oba poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Marija Pozsonec in Roberto Battelli pa bosta pri tem sodelovala. Vlada bo poročilo obravnavala najkasneje čez mesec dni. Takrat naj bi tudi ugotovili, kateri so tisti problemi, ki so rešljivi. "Interes vlade je, da podpre narodni skupnosti v njunih prizadevanjih za aktivno delovanje znotraj Slovenije," poudarja Rop.
Po Ropovih besedah je korak naprej mogoč predvsem na področjih vladnega sofinanciranja televizijskih programov narodnih skupnosti ter posameznih programih in projektih s področja kulture in izobraževanja.
"Skupaj smo ugotavljali, da obstajajo vsi vzvodi institucionalni, vsi inštrumenti, zato da se položaj in problematika avtohtonih narodnih skupnosti obravnavajo in da se tudi rešujejo problemi," je dejal Battelli. Pozsončeva pa je predsednika vlade opomnila, da je eden večjih, a tudi rešljivih problemov Madžarov v Sloveniji, visoka brezposelnost v prekmurski regiji.
Italijanska manjšina zaskrbljena
Člani sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti so obravnavali položaj italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Poseben poudarek so namenili analizi položaja, zaradi katerega je v začetku leta s položaja predsednika komisije za narodne skupnosti odstopil poslanec italijanske narodne skupnosti v državnem zboru Roberto Battelli. Ob tem so Battelliju izrazili podporo in solidarnost pri njegovi odločitvi ter izrazili zaskrbljenost zaradi nenehnega padanja števila pripadnikov italijanske narodne skupnosti in neudejanjanja normativne ravni zaščite avtohtonih narodnih skupnosti. Zahtevali so tudi povečanje finančnih sredstev v državnem proračunu za kulturne dejavnosti italijanske narodne skupnosti in celovito spoštovanje in uresničevanje posebnih ustavnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji.
Sprememba kolektivne pravice v individualno
Jasen dokaz težnje po spremembi kolektivne pravice v individualno je po mnenju članov sveta zakon o državni upravi, ki od državnih organov na narodnostno mešanih območjih posebej ne zahteva poslovanja v vseh ustavno priznanih uradnih jezikih. Takšna določila so v nasprotju z ustavo, menijo člani sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, saj ima italijanski jezik na območju, kjer živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti, status uradnega jezika. Nezadovoljni pa so tudi s pomanjkljivim izvajanjem dvojezičnosti.
V Obalni samoupravni skupnosti italijanske narodnosti zato zahtevajo sprejetje zakona o uresničevanju posebnih pravic italijanske narodne skupnosti ter njenih pripadnikov, ki bo spoštoval in upošteval načelo pozitivne diskriminacije. V procesu regionalizacije je treba po mnenju članov omenjenega sveta upoštevati značilnosti območja zgodovinske naselitve italijanske narodne skupnosti, zato zahtevajo, da območje, kjer živi italijanska narodna skupnost, postane regija s posebnim statusom. V luči skorajšnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa slovensko državo pozivajo k uresničitvi določil memoranduma med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o zaščiti italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji iz leta 1992.