Urad za preprečevanje pranja denarja je v lanskem letu zaključil 115 primerov, in je po direktorjevih besedah deloval uspešno. Manj zadovoljen pa je z delom sodišč.
"Z obžalovanjem smo sprejeli podatek, da so se sodišča v 3 primerih, ko so postopki čakali na sojenje - v 2 primerih je bila obtožnica pravnomočna - odločila te spise posredovati in odstopiti drugim državam, sicer v skladu z zakonom o kazenskem postopku," je povedal Stroligo in dodal, da je še bolj žalostno to, da smo s tem naprej posredovali tudi 4 milijone nemških mark zaseženega denarja.
"Linija najmanjšega odpora je, da se spisov rešiš tako, da jih odstopiš drugi državi, kljub temu, da je država investirala v preiskavo in dokazovanje teh spisov," meni Stroligo.
Za odgovor na očitke direktorja Urada smo prosili tudi tiste, ki so jim namenjeni, slovensko sodstvo. Predsednik društva sodnikov Aleš Zalar odgovoril pisno.
Komentar ni mogoč, ker iz njega ni razvidno, za katere zadeve gre in katero sodišče jih je obravnavalo. Opozarjam pa, da direktor urada že sam v poudarja, da gre za postopanje sodišč v skladu z zakonom o kazenskem postopku.
Stroligo pa ni zadovoljen tudi z delovanjem državnega tožilstva.
"Vedno več stvari stoji tudi v rokah tožilstva. Prej sem imel pripombe glede sodstva, zdaj pa glede tožilstva. Tokrat pa lahko ugotovimo tudi to, da veliko kazenskih ovadb, ki jih poda policija, čaka tudi v rokah tožilstva," je delal Stroligo.
Sicer pa Stroliga skrbi vstop Slovenije v Evropsko unijo, saj bo z ukinitvijo zahodne in severne meje nadzor pri prenosu denarja čez mejo težji.
Zastaranja primerov zaradi zastojev v pravosodju
Urad je lani pri nadzoru kršitev zakona o preprečevanju pranja denarja sodniku za prekrške podal 14 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, in sicer zoper 14 pravnih in 16 odgovornih oseb zaradi suma storitve 26 prekrškov. V osmih letih delovanja urada je več kot polovica zadev (53 odstotkov) zastarala zaradi zastojev v pravosodju, je dejal Stroligo in dodal, da upa na hitrejšo obravnavo prekrškov s področja zakona o preprečevanju pranja denarja po reorganizaciji na tem področju. Od končanih postopkov pa je bilo 90 odstotkov obsodilnih.
Poleg prijav sumljivih transakcij urad od hranilnic, pošte, menjalnic, igralnic, borznoposredniških hiš, drugih finančnih organizacij in največ od bank prejema tudi podatke o nesumljivih gotovinskih transakcijah v višini nad pet milijonov tolarjev. Lani so jih prejeli 35.550, kar je 27 odstotkov manj kot leto prej. Vendar pa po Stroligovih besedah ni šlo za realno zmanjšane števila prijavljenih transakcij, predlani je namreč statistika izkazala večje število prijavljenih transakcij zaradi zamenjave 12 nacionalnih valut v evro. Število prijavljenih transakcij se dejansko povečuje, je dejal direktor urada.
Urad, ki se ukvarja tudi z zadevo Slovenske investicijske banke (SIB), je obravnavo v okviru svojih pristojnosti po Stroligovih besedah skorajda končal, dokončati je treba samo še analizo. Rezultati obravnave v okviru urada bodo znani, ko bodo svoje delo opravili tudi drugi organi, ki se z afero SIB ukvarjajo, je dejal. "Optimistično konec junija, saj se takrat iztečejo roki, ki jih je drugim organom določilo državno tožilstvo. Mi s temi roki ne bomo imeli težav - naše ugotovitve bodo do takrat znane, kaj bo posredovano javnosti, pa ni odvisno od nas."
