Italijanski preiskovalci so na Nicholasa Omana postali pozorni v obdobju med leti 1994 in1996 med obsežno operacijo proti mednarodni trgovini z orožjem, radioaktivnimi snovmi in proti pranju denarja. Italijanski Interpol je tako julija 1996 za Omanom izdal mednarodno tiralico, vendar so jo že čez teden dni preklicali. Tudi italijanski novinar Paolo Fusi, ki ga kot glavni vir zgodbe o Sadamovem pranju denarja navajajo ameriški mediji, je povedal, da je ta zgodba zaključena in Sloveniji tudi dobroznana.
Blejskega graščaka in trgovca z orožjem Nicholasa Omana je zaradi goljufije vredne 20 milijonov dolarjev iskala tudi avstrijska policija. Šlo naj bi za vnovčenje sumljivih čekov v Celovcu. Kuvajtski denar, ki ga je nakradel nekdanji iraški voditelj Sadam Husein, je po Fusijevih trditvah potoval čez Bled in Celovec v Švico, vse pa naj bi organiziral Oman. Vendar Omanu v Avstriji takrat niso dokazali ničesar, neuspešni pa so bili tudi nemški in švicarski kriminalisti.
Več ovadb proti Omanu, nekdanjemu častnemu liberijskemu konzulu v Sloveniji, so spisali tudi slovenski organi pregona. Kranjski kriminalisti so novembra 1996 zaradi suma pranja denarja preiskali njegovo vilo na Bledu. Našli so večjo količino denarja, zlate palice in diamante. Po Fusijevih navedbah naj bi prav Oman kuvajtske dinarje zamenjal za diamante. Oman je potem decembra 1996 zapustil Slovenijo, ki je za njim razpisala mednarodno tiralico, vendar jo je po več kot letu dni preklicala.
Skrivnost ostaja le zgodba o treh ladjah, ki so last liberijskega podjetja Nada shipping company. Ladje naj bi namreč konec 90-ih prevažale orožje na Bližnji vzhod. Tudi v ta posel naj bi bil po Fusijevih besedah vpleten nekdanji liberijski častni konzul v Sloveniji Nicholas Oman, primer pa menda preiskuje sodišče v Neaplju.
