Slovenija

Pravica do odklopa: tik pred uveljavitvijo pomisleki na strani delodajalcev

Ljubljana, 14. 11. 2024 16.30 | Posodobljeno pred 29 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

S soboto bo po enoletnem prehodnem obdobju v veljavi pravica do odklopa, delodajalci morajo do tedaj sprejeti ustrezne ukrepe. Namen pravice je, da se družbeno znova dogovorimo, da imamo po določeni uri čas zase, za družino in prijatelje, je ob tej priložnosti dejal resorni minister Luka Mesec. Na obrtni zbornici pa trdijo, da je to le še eno birokratsko breme za delodajalce.

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, so pojasnili na ministrstvu.

Kot so spomnili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je lani novembra z novelo zakona o delovnih razmerjih uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.

V soboto v veljavo stopi pravica do odklopa.
V soboto v veljavo stopi pravica do odklopa. FOTO: Shutterstock

"Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno spet dogovorimo, da imamo po določeni uri popoldne ali zvečer čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi," je poudaril minister za delo Luka Mesec.

Pravica do odklopa sicer izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa.

Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, so na ministrstvu tako podčrtali, "da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do zdaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi zunaj delovnega časa". "Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršena, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe," so dodali.

Na sindikalni strani medtem opozarjajo, da skušajo nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah. 

Z obrtne zbornice Slovenije (OZS) tik pred zdajci in po letu dni prehodnega obdobja opozarjajo, da imajo še številne pomisleke. "V OZS smo prepričani, da je treba delavcu omogočiti čas za počitek, a uzakonjena pravica do odklopa bo v mnogih primerih povzročila nemalo nevšečnosti. Primer: ko delavec v podjetju zboli in to delavec sporoči svojemu delodajalcu šele zvečer, mora ta za naslednji dan zagotoviti nadomeščanje za delavca, ki je bolniško odstoten. A ker drugega delavca ne sme kontaktirati v času pravice do odklopa oziroma se delavec na klic ni dolžan javiti, ta ne bo prišel v službo, zaradi česar bo moten delovni proces," so zapisali. In dodali, da so delodajalci zaskrbljeni, da bo pravica do odklopa nazadnje poslabšala delovno klimo ter odnose med zaposlenimi.

"Podobno kot že evidentiranje delovnega časa ter pravilnik o premeščanju bremen, tudi pravica do odklopa na nek način predstavlja novo birokratsko oviro za številna podjetja," so prepričani. 

"Dejstvo je, da smo na vrhu med državami EU-ja, kjer je stopnja hude materialne in socialne izključenosti najnižja, na lestvici konkurenčnosti pa smo padli za enajst mest. Tudi zaradi zakonodaje, ki jo zadnje čase sprejemajo in prinaša podjetjem tako birokratske kot finančne obremenitve," je ob tem dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (100)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

-jst.
15. 11. 2024 11.02
-2
Kakšna pravica do odklopa?!? Če je nekdo zaposlen je pravica šefa, da ga kliče in uporabi kadarkoli. Če želiš odklop odpri S.P. in se odklopi kolikor se želiš. Dokler delaš zame boš delal kadar bom jaz želel.
Smuuki
15. 11. 2024 09.44
+4
Ne bi bilo slabo pravico do odklopa stestirati na kordeševi njivi. Bi lažje razumeli kaj to pomeni v praksi. 😀😀😀😀😀😀
NLKP
15. 11. 2024 08.52
+2
Brez komentarja.
avgust.
14. 11. 2024 21.23
+4
Torej si lahko obetamo, da se bodo podjetja selila južneje. Malo po malo se s to vlado poglabljamo vedno nižje.
jung
14. 11. 2024 21.08
+5
Tujega vlagatelja misel. Imam npr. 50 mio za vlagat nekam. Bi vi na njegovem mestu vlagali v državo s slo delovsko zakonodajo,s tem da ne veš kaj bo čez nekaj mesecev. Jaz osebno nebi.
markym77
14. 11. 2024 21.04
+2
predlagam da vsi delodajalci, ki jim je težko delavca pustit pri miru v prostem času začnejo plačevat obvezen dodatek za pripravljenost. hitro bodo našli rešitve zakaj se bo kar naenkrat dalo pustiti delavce na miru.
TapravGorenc85
14. 11. 2024 21.28
+3
Upam, da se zavedaš, da bomo "dodatek za pripravljenost" mi drago plačevali, ker bodo ta dodatek dobili vsi v JU...
3320.
14. 11. 2024 21.00
+5
Če mi firma ne da službenega aparata, številke in plačanega dežurstva se ne javim, so mi pomudli pa sem zavrnil in s tem sprejel tudi nižjo plačo, hvala lepa za evre čas z družino je neprecenljiv sploh ko so otroci še majhni.
asgard
14. 11. 2024 20.56
+4
Jaz upam da bodo zaposleni na ministerstvih v področju IT-ja upoštevali ta zakon. Ker potem bo kolaps in se bo lukec kmalu poslovil od svoji kolegov na internetu. Bučman.
Kaskader
14. 11. 2024 20.41
+9
Zaradi takih bedari, pa ukvarja ja z lgbt in plastičnimi vrečkami in slamicami, je Kitajska povozila Evropo na vseh frontah, ker oni so medtem delali in še vedno delajo s polno paro ... Ni daleč čas, ko jih bomo prosili, če se lahko "priklopimo" v vrste za delovna mesta v Kitajskih tovarnah v Evropi ...
yanay
14. 11. 2024 20.40
+6
Na žalost delodajalci dostikrat pozabijo na bistveno. Od delavcev zahtevajo in pripadnost in neomejeno dostopnost tudi po delovnem času, pozabijo pa izplačati nadure, ker je "kao" samoumevno, da bo človek prišel na pomoč, če se ga rabi.
Minifa
14. 11. 2024 20.37
+6
Štrudlovi so 200 dni na riti doma ostale dni pa odklopljeni..)))) Te in pol javnega sektorja bi morali z lisicami priklopit na delovno mesto, ker so več pri frizerju, lokalih ( RTV jevci ) nakupih in svojih opravilih..Štrudlovi se tudi ne štempljajo ker bi komaj v 4 mesecih nabrali za mesec ur.
Kaskader
14. 11. 2024 20.37
+6
Ta zakon so v javni upravi testirali vsaj 30 let ... seveda med delovnim časom ... in verjemite, da se je izkazalo, da so bolj spočiti in zdravi od zaposlenih v gospodarstvu, ki morajo med delobnim časom dvigovati telefone ali še kaj težjega ...
Albert Konečnik
14. 11. 2024 20.34
+0
Qwerty, v ZDR-1 110/1 so takšni primeri jasno določeni, tako da sem trdno prepričan, da te delavec po 15 h ne bo klical, ker ima za to čas kar pet zaporednih dni.
Kaskader
14. 11. 2024 20.34
+8
Kako se bo pa to poklopilo z dodatki za stalno pripravljenost, ki si ga z veseljem izplačujejo predvsem politiki in ostali funkcionarji na državne jasli prisesani ??? Bomo dobili pravico, da jih končno odklopimo ???
vicente
14. 11. 2024 20.23
+2
prravica do odklopa,za delavce ki imajo minimalca!
zelen
14. 11. 2024 20.21
+7
meni se zdi da več ko mamo delavci pravic slabš je
Qwerty
14. 11. 2024 20.09
+2
Jaz kot lastnik sem tudi zaposlen v lastnem podjetju, delavec ki je zbolel me ne bo smel zmotiti po 15h s razlogom” jutri me ne bo delat”, lepo bo prisel zjutraj v sluzbo in to sporocil, ker ce bo sporocil ob 7:10po telefonu bo tretirano da ni sporocil svoje odsotnosti pravacasno.
Albert Konečnik
14. 11. 2024 19.43
+8
So delovna mesta, kjer delavci delajo tri, štiri izmene, v dežurstvu, v pripravljenosti na domu....in takšni zaposleni so že ob sklenitvi delovnega razmerja vedeli, kakšne so njihove obveznosti in tudi pravice. Je pa ogromno delovnih mest, kjer bi bila nova zakonodaja nujno potrebna, ker nekateri nadrejeni svoje zaposlene kličejo za vsako malenkost. To samo pomeni slabo organizacijo dela, slab spomin, da je treba pomembne stvari rešiti v delovnem času....Sedaj se pač zanašajo na službene mobitele, e.pošto in drugo moderno tehnologijo in si mislijo, da lahko zaposlene gnjavijo ob katerikoli uri. Delavčeva delovna obveznost je osem ur (povečini), izven tega pa ima vsak pravico do "božjega" miru.
jedupančpil
14. 11. 2024 19.47
+2
seprau mel bi sluzben tel, avto, internet... pa se placan si za dezurstvo, ne ti isces pravico do odklopa... pa to ni res
neobremenjen_
14. 11. 2024 20.06
+1
o kakšnem dežurstvu ti sanjaš??? a kdo govori o tem, da ima dežurni v času dežurstva pravico do odklopa??? se mal norca delaš in provociraš, al res ne štekaš????
123soba
14. 11. 2024 19.39
+10
V državni upravi so tudi v času delovnika v glavnem odklopljeni. Sploh če kličeš SPIZ, Telekom, zdravnike, občinske uradnike, gozdne izpostave,... politikov pa sploh ne dobiš, ker konstantno samo potujejo...
Julijann
14. 11. 2024 19.38
+6
Počasi se jih bo lahko kar veliko odklopilo. Potem pa bodo v iskanju novega priklopa.