"Počutim se, kot da sem se znova rodil, kamen se mi je odvalil od srca," je v odvetniški pisarni Jožeta Hribernika v izjemno čustveni izpovedi dejal Martin Uhernik, ki si je ves ta čas prizadeval dokazati svojo nedolžnost in nedolžnost žene v zvezi z umorom Jakoba Luzarja. S pomočjo odvetnika Hribernika, sodnika Janeza Kramariča in nekaterih novinarjev mu je to tudi uspelo.
Osem let po krivem v zaporu
Uhernik je bil zaradi suma umora Luzarja leta 1975 pravnomočno obsojen na deset let zapora, navkljub mnogim "luknjam" pri dokazih. V zaporu na Dobu je preživel osem let, nato je bil izpuščen. Od takrat si je s sinom Martinom prizadeval za obnovitev postopka, prizadevanjem pa je leta 2003 ugodilo vrhovno sodišče. Po končani obnovi postopka je vrhovno sodišče, ki je sicer zaslišalo več prič, ki na prvih sojenjih niso bile zaslišane, obtožnico umaknilo. Ta dogodek so vpleteni v zgodbo danes označili kot praznik.
Za vso trpljenje Uhernika in njegovih ožjih družinskih članov se ne more odkupiti nihče, seveda pa bodo zahtevali odškodnino, je pojasnil Hribernik. Sodnik Kramarič, sedaj že v pokoju takrat pa sodnik novomeškega okrožnega sodišča, je med drugim dejal, da sodnik sodi po zakonu in vesti. In prav vest je vodila Kramariča, da je, po izreku oprostilne sodbe, v kasnejših pritožbah tožilstva Uherniku želel pomagati.
Brez trdnih dokazov
Kot so danes povedali Uhernik, njegov sin, odvetnik Hribernik in sodnik Kramarič, se je vse začelo leta 1974, ko je bilo v potočku Tansec pod Gorjanci najdeno Luzarjevo truplo. Takoj po umoru naj bi morilec (domnevno Uhernik) in pomagači (domnevno žena) truplo s kraja zločina po težko prehodnem terenu odvlekli okoli dva kilometra proč in ga nato odvrgli v tolmun potočka Tansec.
Kljub temu, da policija ni nikoli našla morilskega orožja ali priskrbela trdnih dokazov o krivdi, sta bila zakonca Uhernik osumljena le tri dni po zločinu. Uhernik umora nikoli ni priznal, medtem ko je žena sprva zaradi pritiskov priznala zločin, saj so ji preiskovalci obljubljali, da bo lahko šla domov k osemletnemu sinu in k 12-letni hčerki. Kasneje pa je to zanikala in povedala, da so jo preiskovalci omamljali, da je priznala stvari, ki se niso nikoli zgodile, so še pojasnili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.