Tako bodo lahko vojni ujetniki, udeleženci narodnoosvobodilnega boja (NOB) v drugih delih nekdanje Jugoslavije ter udeleženci v antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah uveljavili status in pravice vojnega veterana, če so slovenski državljani ali pa so ob osamosvojitvi imeli v Sloveniji stalno prebivališče, pa od tedaj dalje v njej tudi neprekinjeno živijo.
S spremembami zakona o vojnih veteranih, te v veljavo stopajo danes, se izenačujejo pravice vojnih veteranov ne glede na njihovo državljanstvo. Tako bodo lahko vojni ujetniki, udeleženci NOB v drugih delih nekdanje Jugoslavije ter udeleženci v antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah uveljavili status in pravice vojnega veterana, če so slovenski državljani ali pa so ob osamosvojitvi imeli v Sloveniji stalno prebivališče in od tedaj dalje v njej tudi neprekinjeno živijo. Osebam, ki bodo uveljavljale status in pravice vojnega veterana, pa se bodo status in pravice vojnega veterana priznale od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi prvotne zahteve.
S tem so se odpravile tudi neustavnosti dela zakona, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. Tako spremembe zakona sledijo obrazložitvi odločbe ustavnega sodišča, ki pravi, da je treba, upoštevaje načela pravne države, zagotoviti kontinuiteto uresničevanja pravic oziroma lahko država že sprejete obveznosti spremeni le v primeru, ko je to dopustno tudi po ustavi.
Pobudo za oceno ustavnosti je vložil upravičenec, ki je slovensko državljanstvo pridobil leta 1996 z določbo o pridobitvi državljanstva z naturalizacijo in da mu je bila zgolj zato zavrnjena zahteva za vpis v evidenco vojnih veteranov, čeprav v Sloveniji živi že od leta 1964. Z odločbo iz leta 1969 mu je bila priznana udeležba v narodnoosvobodilni vojni v dvojnem trajanju od 20. 9. 1941 do 15. 5. 1945. Pobudnik je v pobudi poudaril neločljivo povezanost narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni, zato je menil, da izpodbijana ureditev ni v skladu z ustavo, poleg tega pa za podelitev pravic vojnega veterana ni pomembno, na kakšni podlagi je pridobil državljanstvo, s čimer je ustavno sodišče tudi soglašalo.
V času zakonodajnega postopka sta spremembam zakona izrecno nasprotovali poslanski skupini NSi in SDS, pomisleke pa so izrazili tudi v koalicijski SLS. Glavni pomisleki so se nanašali na prevelike proračunske obremenitve, poleg tega pa država, medtem ko širi krog upravičencev statusa vojnega veterana iz obdobja narodnoosvobodilnega boja, še vedno ni izpolnila vseh dolžnosti do veteranov vojne za samostojno Slovenijo, je opozorila SLS.
