Kot so pojasnili v združenju Povezani smo, ki je vložilo 56.267 podpisov za vpis te pravice v ustavo, želijo jasno zaščititi fizično gotovino. Pojem gotovina se mora po njihovem prepričanju vedno nanašati na denar v fizični obliki. S tem se preprečuje, da bi se v prihodnje pod pojmom gotovina začele razumeti tudi digitalne oblike denarja, kot so elektronski denar, kriptovalute ali digitalni evro.
Ustavna komisija državnega zbora je nato pripravila delovno besedilo predloga ustavnega zakona. Po njegovi potrditi se bo v ustavo dodalo nov 74. člen, v katerem bo zapisano, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.
Za potrditev je bila potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.
Kakšna so bila stališča poslancev?
V razpravi so poslanci med drugim izpostavili pomen gotovine v kriznih razmerah in z vidika varovanja zasebnosti.
Živimo v času, ko se plačevanje vse bolj digitalizira, vendar ne smemo pozabiti, da gotovina kljub vsemu ostaja pomembna, je poudaril poslanec SDS Andrej Poglajen. To po njegovih besedah potrjujejo tudi krizne razmere, v katerih digitalna orodja pogosto odpovedo. Dodatno težo predlogu po njegovih besedah daje dejstvo, da za njim stojijo državljani.
Z ukinitvijo gotovine bi država v roke dobila orodje, s katerim lahko osebi na enostaven način prepreči plačevanje ali prejemanje denarja, je poudaril Jožef Horvat (NSi). To bi pomenilo tudi centralizacijo moči, je opozoril. Izpostavil je tudi estetsko-kulturno vrednost gotovine, predvsem kovancev. Se je pa po njegovih besedah treba zavedati, da gotovina med drugim olajšuje pranje denarja in izogibanje plačevanju davkov.
Nedavne krize so razkrile pomanjkljivosti digitalnih sistemov, kar dodatno govori v prid ohranitvi gotovine, je dejala Meira Hot (SD). Pridružila se je tudi opozorilom, da nekateri starejši in drugi prebivalci niso dovolj digitalno pismeni za uporabo naprednih tehnologij. "Poleg tega se zaradi digitalizacije zmanjšuje številno bančnih poslovalnic in bankomatov. To še posebej vpliva na ljudi, ki živijo na obrobju mest in na podeželju," je opozorila.
Kot je predhodno dejal Aleš Lipičnik iz Svobode, pa so njihovi poslanci glasovali po lastni vesti. Kot je pojasnil, del njihove poslanske skupine namreč meni, da bi lahko nadaljnjo uporabo gotovine zagotovili tudi brez spremembe ustave. Sicer je med drugim pozdravil ugotovitev, da takšna ustavna določba ni v nasprotju z monetarno ureditvijo EU.
Ohranitev gotovine je po njegovih besedah pomembna tudi z vidika varovanja zasebnosti. "Digitalna plačilna sredstva namreč vedno omogočajo nadzor nad transakcijami in identiteto posameznika ter zato neizogibno posegajo v pravico do zasebnosti - tudi tam in takrat, ko za to ni nobenega razumnega razloga," je dodal.
V Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev stališča niso predstavili.
Vlada je pri tem postopku opozorila na pravne vidike, ki zadevajo izključno pristojnost EU na področju monetarne politike. Zato je pozdravila odločitev DZ, ki je zadnji predlog poslal v mnenje Evropski centralni banki (ECB), in to, da je ECB prepoznala glavni cilj predloga, to je krepitev razpoložljivosti in sprejemanja gotovine v Sloveniji. "Gre za pravico, ki uživa široko javno in politično podporo ter ima pomembno simbolno in praktično vrednost," je danes poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.
Pobudo za dopolnitev ustave je novembra 2023 v DZ vložila skupina volivcev v okviru združenja Povezani smo. Kot so pojasnili v združenju, želijo jasno zaščititi fizično gotovino. Pojem gotovina se mora po njihovem prepričanju vedno nanašati na denar v fizični obliki. S tem se preprečuje, da bi se v prihodnje pod pojmom gotovina začele razumeti tudi digitalne oblike denarja, kot so elektronski denar, kriptovalute ali digitalni evro.
Ustavna komisija DZ je nato pripravila delovno besedilo predloga ustavnega zakona. Z njim bi v ustavo dodali nov 74. člen, v katerem bi bilo zapisano, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.