'Pravila se spreminjajo sredi tekme na način, da nasprotnik ne sme na igrišče'

Predstavniki organizacij Danes je nov dan, Zavoda centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Mirovnega inštituta, Glasu ljudstva ter pobudniki oktobrskega referenduma proti politični policiji so na novinarski konferenci opozorili na posledice predlaganih sprememb zakona o volilni in referendumski kampanji.

Menijo, da želi vladajoča koalicija z novelo omejiti sodelovanje civilne družbe v referendumskih kampanjah, pri čemer posebej problematizirajo čas njenega sprejemanja. Predlagatelji namreč zahtevajo obravnavo po skrajšanem postopku, zakon pa bi začel veljati že dan po objavi v Uradnem listu.

"Sredi že potekajoče referendumske kampanje želi torej na hitro spremeniti pravila igre in iz kampanje izključiti civilno družbo, ki nasprotuje njenemu interventnemu zakonu za bogate," so kritični.

Po predlogu novele organizator volilne ali referendumske kampanje ne bi mogla biti pravna oseba, ki je v petih letih pred glasovanjem prejela sredstva iz tujine.

Nevladne organizacije ob tem izpostavljajo, da predlog ne razlikuje med financiranjem same kampanje in drugimi prihodki organizacije: "Prepoved bi zajela celo plačila za opravljene storitve, sredstva Evropske komisije, skladov EGP, mednarodnih fundacij in donacije posameznikov iz tujine." Četudi ta niso bila povezana z referendumskimi oziroma volilnimi dejavnostmi, dodajajo.

Pri tem poudarjajo, da je financiranje kampanj iz tujine že zdaj zakonsko omejeno oziroma prepovedano. Kot zatrjujejo, sredstva za svoje referendumske kampanje zbirajo z donacijami slovenskih državljanov in delom prostovoljcev. "Slovenske nevladne organizacije referendumskih kampanj ne financiramo s sredstvi iz tujine. Naše kampanje poganja delo prostovoljcev ter donacije državljanov in državljank," je poudarila Maja Cimerman iz organizacije Danes je nov dan.

"Predlog spominja na zloglasne zakone o tujih agentih, s katerimi oblasti v Rusiji, Gruziji in Kirgizistanu omejujejo delovanje civilne družbe," so primerjali predstavniki nevladnih organizacij.

Direktor CNVOS Goran Forbici pa meni, da predlagane spremembe niso namenjene zgolj preprečevanju tujega vplivanja, temveč predvsem omejevanju delovanja nevladnih organizacij. Opozoril je, da bi predlagana ureditev lahko prizadela tudi organizacije, ki se sicer ne ukvarjajo s političnimi vprašanji.

Po njegovih besedah bi bilo lahko sodelovanje v referendumskih kampanjah onemogočeno celo športnim zvezam pri referendumu o vrhunskem športu ali univerzam pri referendumu o financiranju visokega šolstva, če bi te v preteklih petih letih prejele sredstva iz tujine.

"Nevladne organizacije, ki so mednarodno povezane, bogatijo demokracijo, niso njena grožnja," pa je medtem poudarila Brankica Petković iz Mirovnega inštituta. Po njenem mnenju demokracija postane ogrožena, ko oblast začne odločati, katere organizacije smejo sodelovati v javni razpravi.

Sodelujoči so opozorili tudi na odločitve evropskih sodišč. Sodišče EU je leta 2020 ugotovilo, da so določene omejitve, povezane s tujim financiranjem nevladnih organizacij na Madžarskem, kršile pravo EU. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je leta 2022 ugotovilo, da je ruska zakonodaja o tujih agentih posegla v svobodo združevanja.

Posebej kritični so bili predstavniki organizacij do časovnice sprejemanja predloga, saj se je kampanja pred referendumom o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, predvidenim za 6. december, že začela. "Pravila se spreminjajo sredi tekme, referendumska kampanja že poteka, in to tako, da nasprotniki, torej vsi organizatorji referendumske kampanje, med katerimi je tudi PIC, ne smemo na igrišče," je poudaril Aljoša Petek iz PIC.

Po njegovem prepričanju želi koalicija s spremembo pravil zmanjšati možnosti za uspeh nasprotnikov zakona na referendumu.

Podobno je opozoril tudi Dušan Keber iz koalicije Glas ljudstva, ki meni, da želi oblast omejiti vpliv civilnodružbenih organizacij pri referendumskem odločanju. Ob tem je napovedal, da bodo nasprotniki interventnega zakona nadaljevali kampanjo pred decembrskim glasovanjem.

Nevladne organizacije vztrajajo, da predlagane spremembe niso upravičene z zagotavljanjem preglednosti financiranja, temveč bi lahko nesorazmerno posegle v njihovo sodelovanje v demokratičnih procesih.

Tudi predstavniki sindikalnih central so ostro obsodili predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, ki prepoveduje organizacijo referendumske kampanje pravnim osebam, financiranim iz tujine. V tem vidijo napad na demokracijo in tudi kršitev ustavno zagotovljenih pravic ljudi. Ob tovrstnih spremembah ostane le še ulica, so opozorili.

"Gre za nesorazmeren, neutemeljen in brezobziren neposreden napad na demokracijo, na aktivno državljanstvo in na svobodo govora," se je na predlog novele na današnji novinarski konferenci, sicer namenjeni predlaganima proračunoma za leti 2027 in 2028, odzval predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Predlog je označil za nadaljevanje že videne prakse. Kot je spomnil, so poslanci SDS in NSi, ko so sindikati začeli zbirati podpise v podporo referendumu za interventni zakon za razvoj Slovenije, v DZ vložili novelo zakona o delovnih razmerjih, ki ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Namen te je po njegovih besedah oslabitev sindikatov.

"Zdaj očitno s tem nadaljujejo in ukrepajo tudi proti ostalim organizacijam, da se jim onemogoči sodelovanje v referendumskih aktivnostih," je dejal. "Gre seveda za napad na vse tiste, ki imajo drugačno mnenje od oblasti in si to mnenje upajo povedati tudi na glas," je poudaril. Sam je v tem prepoznal izraz obupa in zavedanje, da so argumenti v referendumski kampanji na strani tistih, "ki pozivamo, da se na referendumu glasuje proti".

"Predlagatelji niti ne skušajo skrivati, da je to namenjeno utišanju kritik, ki jih dobivajo, torej tako nevladnih organizacij, in to tako rekoč poimensko določenih, kot tudi sindikatov," je Počivavška dopolnila generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

Kot je opozorila, se lahko neprofitne pravne osebe, tudi sindikati, prijavljajo na evropske razpise in razpise mednarodnih fundacij, to pa ne pomeni, "da nas financira tujina na način, da bi nam nekdo govoril, kaj naj delamo". Izpostavila je še, da so politične stranke tiste, ki imajo prepoved financiranja iz tujine, "pa vemo kakšni obvodi so se dogajali za to, da je denar iz tujine prišel v Slovenijo, in tudi nekatere storitve". Predlog novele se ji v tej luči zdi skrajno neprimeren in zavržen.

"Gre za neposredno obračunavanje in v resnici za kršitev ustavno zagotovljenih pravic ljudi v tej državi - pravice do referenduma, zbiranja podpisov, prijave za organizatorja kampanje v zvezi z vsebinami, ki neposredno posegajo na področja, ki jih zagovarjajo," je dejala Vuk. "To je tisto sredstvo, ki nam takrat, ko nimamo prostora za mizo, edino preostane. Če nimamo tega, ostane le še ulica. Verjetno pa si nobena oblast ne želi ulice," je sklenila.

Poslanci koalicije in Resnice so v DZ v torek vložili predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, po kateri volilne in referendumske kampanje ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine.