Pravna mreža ljudem v pomoč pri pridobivanju osebnih zdravnikov

"Na Pravni mreži se zavedamo, da je pomanjkanje osebnih zdravnikov  izjemno pereč problem, veliko število ljudi nima osebnega zdravnika, pa čeprav redno plačujejo zdravstveno zavarovanje. Mnogim je tako kršena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, ki jo zagotavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Omejena je tudi njihova  pravica do zdravstvenega varstva, ki jo zagotavlja 51. člen Ustave RS," je pojasnila Anuška Podvršič iz mreže. 

Če torej pravica do osebnega zdravnika in do proste izbire zdravstvenega zavoda ni izpolnjena, nastane protipravno stanje. Po njenih navedbah zakonodaja v tem primeru predvideva možnost sprožitve spora, v katerem na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), na drugi stopnji pa direkcija zavoda. Kot so prepričani, je ZZZS tisti, ki mora zavarovanim osebam poiskati zdravnika, sicer lahko sledi tožba na socialnem sodišču. 

"Postopki so lahko dolgotrajni, z njimi pa želimo predvsem dodatno spodbuditi oblast, da uredi stanje in ljudem zagotovi osebne zdravnike," je še povedala za naš portal. 

V pravni mreži so tako ljudi, ki ne morejo pridobiti osebnega zdravnika, pozvali, naj se obrnejo nanje, da jim pomagajo pri postopkih. Zanje so tako pripravili vzorec dopisa, ki so ga nato ljudje poslali zdravstvenim domovom. Od okoli 30 oseb jih je približno polovica prejela negativen odgovor na prošnjo po dodelitvi osebnega zdravnika, je pojasnila Podvršičeva. Zanje bodo v prihodnjih dneh pripravili vzorec vloge, ki jo bodo poslali na območno enoto ZZZS, nato bodo sledili nadaljnji postopki.

Pojasnila je še, da ima večina ljudi, ki so se obrnili nanje, prebivališče v Ljubljani. 

"ZZZS je napačna tarča"

Nekdanji minister za zdravje in nekdanji generalni direktor ZZZS Samo Fakin je prepričan, da je ZZZS napačna tarča. "Naj tožijo tistega, ki je podlegel pogajalski taktiki sindikatov in sprejel normativ 1895 količnikov, ter tistega, ki ni poskrbel za zadostno število splošnih zdravnikov," je pojasnil za Dnevnik.

Na ZZZS so pojasnili, da konkretnih postopkov pravne mreže ne poznajo, da pa so sami veljavni ureditvi odklanjanja bolnikov ob njeni uveljavitvi pred nekaj leti nasprotovali, saj so že takrat predvideli, da bo brez osebnega zdravnika postopoma ostalo okoli 300.000 zavarovanih oseb. Kot pravijo, je pomanjkanje družinskih zdravnikov značilno za celotno Slovenijo, in sicer zaradi veljavne ureditve, ki ji je ZZZS odločno in javno nasprotoval. 

Gre za ureditev, ki družinskemu zdravniku daje pravico, da paciente odklanja že pri 1.895 glavarinskih količnikih, kar je 19 odstotkov manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika. "Gre za določbe Splošnega dogovora, ki na podlagi sporazuma med Vlado RS in FIDES iz leta 2017 ter na podlagi sklepa Vlade RS iz leta 2019 določa nerealno nizko mejo za odklanjanje zavarovanih oseb," so pojasnili. 

Dodali so, da je bila meja za odklanjanje novih oseb določena nerealno nizko glede na razmere (razpoložljivost zdravnikov družinske medicine). "Za ohranitev primerljive dostopnosti za zavarovane osebe bi ta meja zahtevala bistveno povečanje števila zdravnikov družinske medicine (trenutno za 220), ki pa jih izobraževalni sistem (medicinska fakulteta, sistem specializacij) in "uvoz" iz tujine nista zmožna zagotoviti v naslednjih nekaj letih."

"Zaradi veljavne ureditve, ki vključuje matematične algoritme, mora namreč v končni posledici upokojenega zdravnika z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb nadomestiti približno 1,5 zdravnika s podpovprečnim številom opredeljenih oseb. Na neustrezno dolgoročno načrtovanje kadrov v zdravstvu, še zlasti na področju družinske medicine, je računsko sodišče nazadnje opozorilo oktobra lani v svoji reviziji Ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije ter izdalo podrobna priporočila," pravijo. 

"Problematiko družinske medicine mora reševati Ministrstvo za zdravje," so tako prepričani na ZZZS.

Od skoraj 100.000 oseb brez izbranega osebnega zdravnika jih je več kot 25.000 v Ljubljani

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo konec novembra 98.916 oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji brez izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika, kar predstavlja 6,3 odstotka vseh zavarovanih oseb. Od tega je izvzetih 33.269 tujcev, za katere ZZZS sklepa, da uveljavljajo zdravstvene storitve zunaj Slovenije. Od skoraj 100.000 oseb brez izbranega zdravnika jih je kar 25.068 s stalnim ali začasnim prebivališčem v Ljubljani (izvzetih je 6.273 tujcev), kar predstavlja 8,8 odstotka vseh zavarovanih oseb v tej izpostavi.

Glede na veljavno ureditev je trenutno le 108 ali 11 odstotkov ambulant družinskih zdravnikov v Sloveniji še dolžnih sprejemati nove paciente. Otroških in šolskih dispanzerjev pa je takih 101,5 ali 39 odstotkov. Analiz, koliko je še prostih mest za sprejem novih pacientov, ne izvajajo, saj je pomembno tudi načelo geografske dostopnosti družinskega zdravnika, poleg tega pa upokojeni družinski zdravnik z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb zahteva nadomestitev s približno 1,5 novega družinskega zdravnika, oz. če se ga nadomesti le v obsegu 1 novega zdravnika, bo približno 20–40 odstotkov njegovih pacientov zaradi njegove upokojitve in neustrezne nadomestitve zgolj z 1 zdravnikom ostalo brez osebnega zdravnika. 

Izjemoma so izvedli izračun "še prostih mest " pri družinskih zdravnikih, ki so še dolžni sprejemati. Takih "prostih mest" je pri družinskih zdravnikih še približno 102.000. Vendar, kot poudarjajo, to zaradi veljavne ureditve ne more rešiti težav zavarovanih oseb, saj bo upokojevanje starejših zdravnikov z več opredeljenimi osebami in njihovo nadomeščanje z mlajšimi zdravniki z manj opredeljenimi osebami povzročilo postopno povečevanje števila oseb brez družinskega zdravnika.

"Svetujemo, da se zavarovane osebe, ki so žal nenadoma ostale brez izbranega splošnega zdravnika (zaradi upokojitev ali drugih trajnih odhodov zdravnikov) in ga potrebujejo, najprej obrnejo na izvajalca, kjer so bile do sedaj opredeljene. Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan nuditi zavarovanim osebam nujne in neodložljive storitve (vključno z izdajo napotnice, recepta za zdravila, bolniškega lista itd.), tudi če nimajo svojega osebnega zdravnika. V primeru težav se najprej pritožijo pri izvajalcu (zdravstvenem domu), lahko pa tudi pri zastopniku pacientovih pravic ali ZZZS," so še sporočili. 

V civilni iniciativi Glas ljudstva napovedali veliko stavko bolnikov

Pomanjkanje predvsem družinskih zdravnikov je trenutno ena večjih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kot so pred božično-novoletnimi prazniki navedli v civilni iniciativi Glas ljudstva, je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130.000 ljudi. V iniciativi tako za 10. januar, dan pred napovedano zdravniško stavko, napovedujejo veliko stavko bolnikov.

V okviru stavke bodo med drugim zahtevali dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom, so sporočili. Z novim letom je sicer zaživela pravna podlaga za organizacijo ambulant za bolnike brez izbranega osebnega zdravnika, ki je eden od ukrepov, s katerim želi pristojno ministrstvo nasloviti pomanjkanje družinskih zdravnikov.