Reberšek: Prihajajo novi časi. Kozlovič: Demokracijo je zamenjala diktatura

Začetek šesturne seje je bil buren, potem ko so člani skupnega odbora DZ zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o predlogu zakona opravili javno predstavitev.

Poslanci iz vrst Svobode, SD ter Levice in Vesne so izpostavljali, da predlog posega v 10 zakonov, izključevanje deležnikov pa da je škandalozno. Nekateri deležniki so se, čeprav nanjo niso bili povabljeni, seje kljub temu udeležili, predsedujoči Zvonko Černač (SDS) pa jim je omogočil razpravo oz. predstavitev stališč.

V strankah odhajajoče koalicije so si pred tem neuspešno prizadevali za prekinitev in nato prestavitev seje, da bi lahko predsednik odbora nanjo povabil še ostale deležnike, ki so, kot je poudaril Lenart Žavbi (Svoboda), steber družbe.

Tudi poslancu Vladimirju Šegi (Levica in Vesna) se je zdelo nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet (ESS), da je šel mimo brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, celo mimo vlade.

Mnenje odhajajoče vlade, ki predlogu nasprotuje, je obširno predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle. Predlog je po njihovi oceni po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Zaradi dolgih predstavitev stališč vladnih predstavnikov je Černač predlagal, da se sodelujoči v razpravi omejijo na pet minut, kar je razburilo člane odhajajoče koalicije. Ko je Černač vztrajal, da enaka omejitev velja za poslance, so člani Svobode, SD, Levice in Vesne sejo zapustili.

Pred tem so opozarjali, da je zakon škodljiv, da bo ogrozil javne finance in da kljub njegovemu imenu ne gre za interventne ukrepe. Izpostavili so tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je na 32 straneh nanizala številne pripombe. Med drugim je opozorila, da predlog zakona kljub naslovu po vsebini ni interventen, naslov tudi ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja, niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga zakon reševal.

Zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ je pred izredno sejo na 32 straneh podala svoje mnenje glede predloga interventnega zakona. Med drugim so problematizirali tudi morebiten referendum, saj zakon združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko po opozorilih zakonodajno-pravne službe znašli v "ustavnopravno nedopustnem položaju".

Opozorili so, da zakon združuje spremembe približno 10 zakonov na različnih področjih, tovrstni pristop pa je dopusten zgolj izjemoma, ko so rešitve neločljivo vsebinsko povezane in je njihova hkratna uveljavitev nujna, kar pa v tem primeru ni izkazano.

Nadalje so ugotovili, da naslov zakona ne ustreza njegovi vsebini, saj opredeljuje sistemske, ne pa interventne spremembe. Večina določb namreč prinaša trajne sistemske spremembe, ne pa začasnih ukrepov za odziv na izredne dogodke.

Opozorili so tudi na pomanjkanje strokovnih podlag, analiz in podatkov, ki bi utemeljevali nujnost teh ukrepov za razvoj države. Predlog tudi vsebuje vsebine, o katerih referendum po ustavi ni dopusten (davki), in vsebine, ki bi lahko bile predmet referenduma, kar lahko privede do ustavnopravno spornega položaja, so zapisali pravniki.

Kot so dodali, bi z zakonom že tretjič v zadnjih šestih mesecih posegli v sistem normirancev, kar krši načeli predvidljivosti in zaupanja v pravo. Prav tako opozarjajo, da je spreminanje davčne politike sredi leta sporno z vidika 147. člena ustave. Služba opozarja tudi na morebitno nedopustno retroaktivno veljavo določenih členov.

Nadalje menijo, da umestitev t. i. kapice v Zakon o prispevkih za socialno varnost ni ustrezna, saj bi morali te učinke celovito presojati v področnih zakonih zaradi vpliva na pravice zavarovancev.

ZPS je še opozorila, da so obrazložitve členov izjemno pomanjkljive, saj pogosto le povzemajo besedilo členov, namesto da bi pojasnile njihov namen in posledice. To po mnenju Ustavnega sodišča predstavlja neskladje z načeli demokratične in pravne države.

Poslanka Tina Brecelj iz vrst Levice je po zaključeni seji in potrditvi predloga interventnega zakona poudarila, da je bilo načelo javnosti, ki je temelj parlamentarne demokracije, danes kršeno vsaj z dveh vidikov. "Kljub našim izrecnim opozorilom sklicatelj seje nanjo ni povabil tistih, ki jih interventni zakon najbolj zadeva, da bi lahko na njej izrazili svoja stališča. Prav tako je bila možnost razprave odvzeta tudi nam poslancem," je dejala.

Prepričana je, da bi bilo treba glede zakona, ki "načenja temelje socialne države, delavca objektivizira in niža standarde za varnost na delovnih mestih", razpravljati temeljito in brez vseh omejitev. "Bliža se dan zmage, a danes tu v parlamentu zagotovo ni dan zmage, temveč dan velikega poraza za parlamentarno demokracijo," je še dodala.

"Danes smo priča koncu parlamentarne kulture in začetku cenzure," pa je dejal Damijan Bezjak Zrim iz SD, ob čemer se je skliceval prav na odvzeto možnost razprave o zakonu, kar je po njegovih besedah sicer ena ključnih nalog poslancev v DZ. In znova: "Doživeli smo novo dno."

Spomnil je tudi na obljube novih strank, na katere pa so hitro pozabile. "Očitno imamo novo parlamentarno prakso in kot poslancu Socialnih demokratov mi je žal, da smo morali danes poseči po najbolj skrajni metodi - obstrukciji. /.../ Nova koalicija bo očitno vodila drugačno politiko, kot jo je vodila do zdaj, in lahko le spremljamo, kaj se bo dogajalo v nadaljevanju tekom štirih let," je še napovedal.

Podobno tudi v Gibanju Svoboda. "Dosegli smo parlamentarno dno," je bila po seji kritična poslanka Svobode Tamara Kozlovič. Ter še: "Očitno je demokracijo zamenjala diktatura. Iskreno, sem absolutno šokirana."

Dejala je, da so jih v DZ utišali, prav tako pa je razočarana, ker so v Svobodi, SD in Levici dali pobudo za predstavitev javnih mnenj o zakonu o interventnih ukrepih, ki po njenem mnenju niso ne interventni ne razvojni, ter pobudo za razpravo.

"Več deležnikov je želelo sodelovati in povedati svoje mnenje o zakonu," je dejala, a te možnosti niso imeli. Ker v poslanski skupini nasprotujejo takšnim pristopom, so sejo obstruirali, da bi "jasno pokazali, da si takega parlamentarizma v Sloveniji ne želimo, da si želimo voditi konstruktivno razpravo".

Njen strankarski kolega Boštjančič je medtem poudaril, da je vlada v zadnjih dneh spisala mnenje o tem interventnem razvojnem zakonu, "ki je seveda vse kaj drugega kot pa interventni ali razvojni". "Mnenje so napisale strokovne službe na posameznih ministrstvih in ne politiki. Zato sem seveda šokiran nad tem, da mnenja nihče od prisotnih ni prebral, niti ni želel slišati strokovnih opozoril," je dejal.

Kritičen je tudi minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec, ki je poudaril, da naj bi bil parlament utemeljen na razpravi, kar pomeni, da bi se morali med seboj poslušati in imeti možnost spregovoriti o temah, ki zadevajo našo prihodnost.

"Bodoča koalicija je ob tem zakonu pokazala eklatantno neupoštevanje vseh principov smotrnega upravljanja države, pohodili pa so tudi vsa načela parlamentarizma in parlamentarne razprave," je jasen. Poudarja tudi, da bi bil takšen zakon, kot so ga pripravili, v "normalnih okoliščinah usklajevan več mesecev, morda celo let" s stroko, fiskalnim svetom, z resorji v vladi, s socialnimi partnerji. Šele nato bi po njegovi oceni zakon prišel do parlamenta.

"Oni so zakon pripravili v 14 dneh, ne da bi kogarkoli vprašali za mnenje. Ne da bi upoštevali katerokoli opozorilo s strani stroke, socialnih partnerjev, političnih strank, javnosti, fiskalnega sveta ali koga drugega," je dodal. Nato pa so jim v Državnem zboru, kot je ponovil, odvzeli možnost razprave o zakonu.

Ob tem poudarja, da zakon posega v načela socialne države, za primer pa je navedel prisilno upokojitev osebe, ki dosega starostno mejo, a bi si želela še naprej delati, ter prenehanje plačevanja prispevkov za zdravstvo, pokojnine, dolgotrajno oskrbo itd. pri meji 7500 evrov.

"Zakon ustvarja milijardno luknjo v javne finance, na kar opozarja fiskalni svet. /.../ Drage sodržavljanke in sodržavljani, uničujemo ne le državo, temveč tudi demokracijo in demokratični red, na katerem naj bi bila ta država postavljena," je zaključil.

Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) je o očitkih na seji, da o predlogu ni bilo socialnega dialoga, dejal, da ga je bil pripravljen predstaviti na seji ESS, da pa je bila razprava onemogočena na zahtevo sindikatov.

Po njegovih besedah je namen zakona razvoj, razbremenitev in to, da bi ljudje v večji meri odločali o svojih življenjih, ne pa da se jim hoče velik del ustvarjenega vzeti in nato deliti. Napovedal je, da bodo med drugim pregledali odhodkovno stran proračuna in naredili strukturno davčno reformo.

Katja Kokot (Resni.ca) je o očitkih, da bo zakon ogrozil javne finance, dejala, da država ne more vsake razbremenitve obravnavati kot izgubo. "Denar, ki ostane pri delavcu, podjetniku, kmetu, najemodajalcu ali potrošniku, ne izgine, ostane gospodarstvu, gre v porabo, v investicije, plače, storitve, razvoj ali ohranjanje delovnih mest," je povedala. Ob tem pa je treba odpreti vprašanje racionalizacije porabe države, je dodala.

Rado Gladek (SDS) je izpostavil, da socialna kapica "ni ukrep za bogate, ampak za dvig konkurenčnosti, da bo visokotehnološki kader imel motiv ostati v Sloveniji". Zagovarjal je ukinitev plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, saj da "ko se upokojiš, si svoje oddelal in koristiš, kar si plačal", ter znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila, pri čemer morata za to, da se znižanje ne bo prelilo v marže, poskrbeti inšpekcija in agencija za varstvo konkurence.

Na koncu so člani odbora predlog potrdili z devetimi glasovi za in nobenim proti.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov. Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.

Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki so svoja stališča pred sejo odbora predstavili tudi v izjavi pred DZ. Delodajalske organizacije medtem ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Člani skupnega odbora DZ so torej zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije opravili javno predstavitev.

Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, je vladna koalicija v zadnjih štirih letih nalagala nove in nove davke, namesto stabilnega poslovnega okolja je vladal kaos, premier in finančni minister pa sta dobesedno spodbujala podjetja, naj poslovanje preselijo na Hrvaško in so šla. A prihajajo novi časi, je nadaljeval in izrazil prepričanje, da bodo z ugodno gospodarsko politiko vsa ta podjetja pripeljali nazaj v Slovenijo.

Po Reberškovih besedah je konec "te vaše politike 'vsi na minimalcu, vsi odvisni od države'." "To ni prihodnost, to je stagnacija. Država mora ljudem omogočati, da uspejo, da razvijajo svoj potencial, ne pa da jih drži na kratko," je dejal.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, predlogu zakona nasprotuje, je v obširni obrazložitvi vladnega mnenja, sprejetega na današnji dopisni seji, pojasnil odhajajoči finančni minister Boštjančič. Ocenjuje, da je predlog po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Boštjančič je obenem opozoril, da urad za okrevanje in odpornost dobiva vprašanja Evropske komisije, "kaj se dogaja in kaj mislimo oziroma misli DZ sprejeti".

Potem ko je mnenje predstavila še kmetijska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Mateja Čalušić - med drugim je izpostavila, da se znižanje stopenj DDV po dosedanjih izkušnjah v Sloveniji praviloma ni odrazilo v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike - je predsedujoči odboru Zvonko Černač predlagal, da se sodelujoči na današnji seji v razpravi omejijo na pet minut razprave.

Poslanci Svobode so bili nad sklepom, ki ga je osem poslancev podprlo, dva pa sta bila proti, ogorčeni. Kot je izpostavila Tereza Novak (Svoboda), je Černač presegel svoja pooblastila, saj da vlade ne more časovno omejevati.

Mnenje o predlogu zakona je na dopisni seji sprejela tudi odhajajoča vlada. Ta meni, da je predlog tako po vsebini kot strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Kljub temu da predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Predlagani ukrepi po oceni vlade niso skladni z zastavljenim ciljem in posledično tudi ne bodo učinkoviti, saj da gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

"Poleg parcialno zastavljenih ukrepov, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javnofinančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov," so zapisali.

Ministrstvo za finance ob tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. "Kar je še posebej problematično, je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijarde evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ."

Vlada tako predloga zakona ne podpira in ocenjuje, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.