Pravniki DZ ostri do predloga: Gre za sistemske, ne interventne ukrepe

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pred izredno sejo na 32 straneh podala svoje mnenje glede predloga interventnega zakona.

Opozorili so, da zakon združuje spremembe približno 10 zakonov na različnih področjih, tovrstni pristop pa je dopusten zgolj izjemoma, ko so rešitve neločljivo vsebinsko povezane in je njihova hkratna uveljavitev nujna, kar pa v tem primeru ni izkazano.

Nadalje ugotavljajo, da naslov zakona ne ustreza njegovi vsebini, saj opredeljuje sistemske, ne pa interventne spremembe. Večina določb namreč prinaša trajne sistemske spremembe, ne pa začasnih ukrepov za odziv na izredne dogodke.

Opozarjajo tudi na pomanjkanje strokovnih podlag, analiz in podatkov, ki bi utemeljevali nujnost teh ukrepov za razvoj države. Predlog tudi vsebuje vsebine, o katerih referendum po ustavi ni dopusten (davki), in vsebine, ki bi lahko bile predmet referenduma, kar lahko privede do ustavnopravno spornega položaja, so zapisali pravniki.

Kot dodajajo, bi z zakonom že tretjič v zadnjih šestih mesecih posegli v sistem normirancev, kar krši načeli predvidljivosti in zaupanja v pravo. Prav tako opozarjajo, da je spreminanje davčne politike sredi leta sporno z vidika 147. člena ustave. Služba opozarja tudi na morebitno nedopustno retroaktivno veljavo določenih členov.

Nadalje menijo, da umestitev t. i. kapice v Zakon o prispevkih za socialno varnost ni ustrezna, saj bi morali te učinke celovito presojati v področnih zakonih zaradi vpliva na pravice zavarovancev.

ZPS še opozarja, da so obrazložitve členov izjemno pomanjkljive, saj pogosto le povzemajo besedilo členov, namesto da bi pojasnile njihov namen in posledice. To po mnenju Ustavnega sodišča predstavlja neskladje z načeli demokratične in pravne države.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.

Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki so svoja stališča pred sejo odbora predstavili tudi v izjavi pred DZ. Delodajalske organizacije medtem ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Člani skupnega odbora DZ so sicer danes zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije opravili javno predstavitev.

Po besedah poslanca Lenarta Žavbija (Svoboda) so poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne na predsednika skupnega odbora Zvonka Černača naslovili predlog, da se na sejo skupnega odbora dodatno povabi zunanje deležnike, in sicer strokovnjake, zainteresirano javnost in predstavnike institucij, ki jih predlog zakona zadeva.

Sami so predlagali okoli 40 povabljenih, kljub temu vabila številni niso dobili, kar se Žavbiju zdi škandalozno. "To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu, pa ni nujno, da bi bila ta beseda namenjena, da kateregakoli od poslancev prepriča, kako naj glasuje, ampak predvsem temu, da bo zgodovina vedela, kdo je bil na kateri strani," je dejal Žavbi.

Ker so se številni seje danes kljub temu udeležili, je Černač dejal, da nima težav s tem, da predstavijo svoje mnenje v časovnem okviru petih minut. "Ta zakon se nanaša na 10 različnih zakonov, bistveno posega v življenje ljudi v Sloveniji in prav bi bilo, da se na tem odboru sliši glas ljudi, posebej zato, ker imajo predlagatelji polna usta tega, da delajo za ljudi," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je izpostavila, da je pobudo, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev, podpisalo 40 poslancev. "Ne pet ali šest, ampak 40," je poudarila.

Po besedah poslanca SDS Žana Mahniča je povsem vseeno, ali jo podpiše 10 ali 40 poslancev. "Če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej. Večina ni 40, ampak 46 plus," je dejal.

Poslancu Levice Vladimirju Šegi se zdi nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet, da je šel mimo brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, celo mimo vlade. "V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo," je ponazoril.

Odhajajoča koalicija se je zavzemala, da bi javno razpravo opravili 12. maja. "Ta sklep v ničemer ne ruši intence predlagateljev. Zaradi petih dni ne bo nikomur krona z glave padla," je k podpori predlogu pozval Žavbi.

Robert Janev (Gibanje Svoboda) je ob tem izpostavil, da je Zakonodajno-pravna služba DZ k predlogu zakona podala mnenje na 32 straneh. "Jaz v prejšnjem mandatu ne pomnim, da bi kdo na ta način – kakor so bile vaše besede v opoziciji v prejšnjem mandatu – raztrgal nek dokument," je poudaril.

Mahnič je dodal, da javne predstavitve mnenj ne podpira, ker da v ničemer ne bi vplivala na njegovo odločitev, da ta zakon podpira. Proti javni predstavitvi mnenj je glasovala tudi Katja Kokot (Resnica). Poslancem odhajajoče koalicije je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni upoštevala stroke, denimo pri noveli Zakona o zaščiti živali.

Aleksander Reberšek (NSi) je bil v imenu predlagateljev kritičen do poslancev z levega političnega pola, saj da je besedo dobil po "uri proceduralnih zapletov, ki so jih želeli izsiliti". "Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo," je dejal pred predstavitvijo predloga zakona.

Mnenje o predlogu zakona je na dopisni seji sprejela tudi odhajajoča vlada. Ta meni, da je predlog tako po vsebini kot strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Kljub temu da predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Predlagani ukrepi po oceni vlade niso skladni z zastavljenim ciljem in posledično tudi ne bodo učinkoviti, saj da gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

"Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javnofinančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov," so zapisali.

Ministrstvo za finance ob tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. "Kar je še posebej problematično, je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijarde evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ."

Vlada tako predloga zakona ne podpira in ocenjuje, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.