Ministrstvo: Slovenija je zavezana k spoštovanju sodb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v torek razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov. Vrhovno sodišče pa je kasneje sporočilo, da jih ESČP z argumentacijo ni prepričalo. "Po mnenju vrhovnega sodišča ESČP ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence." Izjava Vrhovnega sodišča razburja strokovno in laično javnost, na njo so se odzvali tudi štirje vrhovni sodniki Jan Zobec, mag. Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec, ki so sporočili:

"Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, pojasni, prosim, in javno povej, kdo je avtor te, od nikogar podpisane izjave, v čigavem imenu jo je objavil in če to nisi Ti, kako je mogoče, da se je brez Tvoje vednosti in odobritve znašla na spletni strani Vrhovnega sodišča in kako je mogoče, da govori v imenu celotne institucije ...  

Upor najvišjega sodišča v državi, razglašen urbi et orbi z izjavo na spletnih straneh Vrhovnega sodišča je zato bistveno več kot samo upor zoper sodbo v zadevi PRO PLUS zoper Slovenijo. Je upor zoper mednarodne obveznosti naše države, upor zoper Strasbourško sodišče, upor zoper Ustavo (8. in 15. člen), upor zoper človekove pravice, končno upor zoper članstvo Slovenije v Svetu Evrope in nazadnje, a ne najmanj, upor zoper temeljno vedenje o pravu ...

Ker podpisani sodniki nočemo biti del te zgodbe, se od nje odločno in javno ograjujemo, Tebe, predsednik, pa prosimo, da javno odgovoriš na zastavljena vprašanja ter sprejmeš ustrezne ukrepe zoper tiste, ki so odgovorni za nepojmljivo sramoto in za škodo, ki ji bo sledila. Če si to Ti, potem veš, kaj se od Tebe pričakuje."

Skupina pravnih strokovnjakov, profesorjev ter bivših evropskih in ustavnih sodnikov pa je danes poslala sporočilo za javnost, ki je glede izjave Vrhovnega sodišča bila jasna:

"Spodaj podpisani pravni strokovnjaki, univerzitetni profesorji prava, nekdanji ustavni sodniki, sodnik ESČP in generalna pravobranilka na Sodišče Evropske unije ugotavljamo, da Vrhovno sodišče za omenjeno stališče ni predstavilo nikakršne prepričljive argumentacije, ki bi bila utemeljena bodisi v slovenskem ustavnem pravu, pravu EU ali pravu Sveta Evrope. Nasprotno, sodba ESČP je pravno razumljiva, doktrinarno pričakovana in usklajena z dosedanjo prakso ESČP o pravici do poštenega sojenja. Ocenjujemo, da gre za popolnoma samovoljno ravnanje, ki ne samo nasprotuje temeljnim vrednotam evropskega ustavnega prostora in slovenski ustavi, temveč Vrhovno sodišče z njo krši tudi mednarodne zaveze Republike Slovenije in posledično, po vzoru avtoritarnih držav kot sta Turčija in Rusija, ogroža regionalni sistem varovanja človekovih pravic."

Predsednike države, vlade in državnega zbora ter pravosodno ministrico so zato pozvali, naj se o zadevi opredelijo in storijo vse, kar jim ustavne pristojnosti omogočajo, da zagotovijo spoštovanje vladavine prava z uveljavitvijo sodbe ESČP v tem primeru.

Pod javno pismo so se podpisali Matej Avbelj, Boštjan Brezovnik, Janja Hojnik, Borut Holcman, Janez Čebulj, Šime Ivanjko, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Jernej Letnar Černič, Marko Novak, Barbara T. Perovič, Ciril Ribičič, Vasilka Sancin, Miha Šošić, Lovro Šturm, Andraž Teršek, Jurij Toplak, Ludvik Toplak, Matjaž Tratnik, Verica Trstenjak in Petra Weingerl.

Na njihovo stran so stopili tudi na ministrstvu za pravosodje. V odzivu na spletni strani je ministrstvo zapisalo, da "podpira pomembno vlogo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropskega sodišča za človekove pravice pri zagotavljanju pravnih standardov človekovih pravic in prispevku k stabilnosti in demokratičnosti držav v Svetu Evrope". Kot so spomnili, se je z ratifikacijo konvencije Slovenija obvezala, da bo spoštovala končno sodbo sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopa kot stranka. Slovenijo k temu med drugim zavezujejo tudi ustavna načela spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti in vladavine prava, so dodali.

Ob tem so še dodali, da si tudi ministrstvo v okviru svojih pristojnosti prizadeva za čim širšo implementacijo vrednot konvencije v slovenski pravni red in v samo izvrševanje sodb ESČP, kjer Sloveniji pomemben napredek priznava tudi Svet Evrope. 

Kot izjemno zaskrbljujoče in samovoljno so stališče Vrhovnega sodišča danes označili tudi v stranki NSi. "Prav Vrhovno sodišče bi na področju varovanja načel pravne države, vladavine prava in varstva človekovih pravic moralo biti zgled za vse organe slovenskega pravosodja in vse slovenske državljane," so opozorili.

Vrhovno sodišče kljub očitkom strokovne javnosti in sodnikov še vedno po svoje

Po vseh odzivih strokovne javnosti, sodnikov, nekdanjih in aktualnih, Vrhovno sodišče ne popušča in so sporočili, da:

"Vrhovno sodišče se je za podajo javnega mnenja o sodbi ESČP odločilo zaradi neprepričljive argumentacije v konkretni zadevi. Ob natančnem branju je sporočilo Vrhovnega sodišča popolnoma razumljivo: Vrhovno sodišče se ne strinja z argumenti ESČP v konkretni zadevi, kar pa ne pomeni, da odločitev ESČP ne bo tam, kjer je to potrebno, upoštevana. Glede na evropski pravni red, drugačna razlaga niti ni možna.

Glede na to, da je opredeljevanje do odločitev sodišč stvar demokracije v družbi, in so odločitve vseh sodišč, vključno z odločitvami Vrhovnega sodišča, lahko podvržene različnim odzivom, Vrhovno sodišče meni, da je v primeru nestrinjanja z argumenti odločb drugih sodišč odziv najvišjega sodišča v državi potreben in pričakovan."

Slovenija pred ESČP izgubila v 93 % primerov

Do leta 2017 je Slovenija nastopala pred ESČP 353-krat in bila neuspešna 329-krat, torej je sodišče 329-krat odločilo, da so osebam v Sloveniji na sodiščih bile kršene pravice. To pomeni, da so slovenska sodišča na ESČP neuspešna kar 93-odstotno. Ta statistika našo državo uvršča v sam vrh kršiteljev in ga delimo z Rusijo, Turčijo, Moldavijo in podobnimi državami.

V kolumni v Financah je bil še bolj oster izredni profesor za evropsko pravo Matej Avbelj, ki je nadaljeval iz podobnega pravnega primera kot primer Mirovni inštitut in napisal "Že druga obsodba v domala identični zadevi potrjuje, da ima slovensko sodstvo sistemsko težavo pri zagotavljanju poštenega sodnega postopka." Kakor nadaljuje Avbelj, gre tukaj za širši problem, ki se ne tiče samo sodnega postopka, ampak se s tem odpira praksa, da "nobenega sodišča, niti slovenskih, pa tudi ne evropskih, niso za suho zlato in jih ni treba jemati resno. Sodišča imajo pravico in dolžnost zavrniti sodbo, tudi evropskih sodišč, če ta "očitno in občutno znižuje raven človekovih pravic ... Iz vesolja je še največjemu pravnemu laiku povsem jasno razvidno, da ESČP tokrat ni zgrešil ničesar od tega." Pravica do poštenega sojenja ni in ne more spremeniti pravnega reda ali znižati raven človekovih pravic – ravno nasprotno.