Pravobranilec EU: Nismo pristojni za tožbo Slovenije

Pravobranilec Sodišča EU Priit Pikamäe je presodil, da slovenska tožba proti Hrvaški glede nespoštovanja arbitražnega dogovora s strani Hrvaške, ne sodi med pristojnosti Sodišča EU. V obrazložitvi je tako zapisal, da so očitane kršitve "akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo". 

Mnenje povzame zgodovino arbitraže in arbitražnega sporazuma, ki je bil podpisan novembra 2009, in čigar prenehanje veljavnosti je Hrvaška zahtevala zaradi nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem. Naša južna soseda je tedaj prenehala sodelovati v arbitražnem postopku – ta je bil sicer zaključen 29. junija 2017, ko je sodišče izdalo arbitražno razsodbo.

Slovenija Hrvaški očita kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja, s tem ko ne izpolnjuje zavez "ki jih je Hrvaška sprejela v procesu pristopa k Uniji, in sicer da bo spoštovala prihodnjo arbitražno razsodbo, mejo, ki bo z njo določena, in druge obveznosti iz te razsodbe". Poleg tega slovenska stran zagovarja, da s tem Hrvaška preprečuje slovenskim oblastem izvajanje suverenosti na celotnem ozemlju. Hrvaška stran je medtem ves čas vztrajala, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje v tej zadevi – in mnenje pravobranilca je danes temu pritrdilo. 

Pikamäe je tako z mnenjem predlagal Sodišču, "naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe, ki jo je vložila Slovenija".

Med drugim navaja, da mednarodno pravo sicer zavezuje tudi Evropsko unijo, a "v natančno določenih primerih". Ob preučitvi predlogov Slovenije, "v zvezi z razmerjem med Arbitražnim sporazumom in arbitražno razsodbo na eni strani ter pravom Unije", pa Pikamäe meni, da to ne spada pod nobenega od navedenih primerov, v katerih mednarodno pravo Unijo zavezuje. 

Torej – razmejitev državnega ozemlja ne spada na področje pristojnosti Unije, in s tem tudi ne v pristojnost Sodišča EU.

Najprej bi bilo treba po njegovem mnenju preučiti razmerje med arbitražnim sporazumom, arbitražno razsodbo ter pravom EU in preveriti, ali sporazum in razsodba unijo zavezujeta. Kot je v zvezi s tem razmerjem ugotovil sam, "to ne spada od nobenega od navedenih primerov, v katerih mednarodno pravo zavezuje unijo".

Glede slovenskih očitkov o kršitvah vrednot pravne države in načela lojalnega sodelovanja meni, da "sta ti problematiki le akcesorni v razmerju do vprašanja določitve meje", Sodišče pa da ni pristojno za odločanje o teh očitkih.  

Glede domnevnih neizpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz skupne ribiške politike, nadzora meja in pomorskega prostorskega načrtovanja, pa je pravobranilec v mnenju zapisal, da se Slovenija pri tem vprašanju opira na načelo, da je bila meja določena z arbitražno sodbo, in pri tem poudari, da "ta razsodba v odnosih med zadevnima državama članicama ni bila izvršena," in na podlagi tega v mnenju sklepa, da "z vidika prava Unije meja med tema državama članicama ni bila določena". 

Cerar: Plana B ni potrebno imeti, imamo plan A, ki je popolnoma jasen 

V izjavi za javnost se je na mnenje pravobranilca odzval zunanji minister Miro Cerar in poudaril, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena, in to z arbitražno razsodbo, ki jo je soglasno sprejelo pet mednarodnih avtoritet. "Imamo dokončno, zavezujočo, obvezno odločbo, ki jo morata obe državi izvršiti. Slovenija je to na svoji strani storila." 

Mnenje pravobranilca za Sodišče ni zavezujoče, luksemburško sodišče bo sedaj na podlagi tega izvedlo presojo in prihodnje leto sprejelo odločitev, "najprej o dopustnosti postopka, če se odloči, da je postopek dopusten in verjamemo, da se tako mora odločiti, bo odločalo tudi o vsebini. Moramo počakati na odločitev Sodišča," je poudaril. 

Mnenje pravobranilca je po njegovih besedah šibko argumentirano, "takšno je tudi mnenje naših pravnikov". Spomnil je, da je sodišče doslej odločalo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je "postopek negotov".

"Odločanje v tej tožbi pred Sodiščem nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne odločbe. Ta velja, je zavezujoča za Hrvaško in Slovenijo, sedaj jo mora Hrvaška implementirati," dodaja Cerar. Vse argumente imamo na svoji strani, je poudaril.

Dejal je tudi, da nihče ni rekel, da Hrvaški ni treba izvršiti arbitražne odločbe, medtem ko jo je k temu pozvalo veliko držav. Spomnil je, da je Slovenija postopek pred Sodiščem EU sprožila zato, ker zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, torej mednarodnega prava, Hrvaška avtomatično krši pravni red EU. Spoštovanje pravnega reda je temelj delovanja EU, je poudaril minister.

"Plana B ni potrebno imeti, kajti imamo plan A, ki je popolnoma jasen. Hrvaška mora izvršiti sodbo arbitražnega sodišča."

Verica Trstenjak: Upala sem, da bo odločitev pravobranilca v korist Slovenije

"Upala sem, da bo generalni pravobranilec predlagal odločitev Sodišču EU v korist Slovenije. Zdaj je treba počakati, kaj bo odločilo Sodišče EU v Luksemburgu," pa je mnenje generalnega pravobranilca komentirala Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU in nekdanja sodnica na Splošnem sodišču EU.

Po njeni oceni je bila sicer že ločitev postopka pristojnosti oziroma dopustnosti od postopka utemeljenosti tožbe kazalec, da se sodišče verjetno nagiba v smer, da za odločanje ni pristojno.

Kot je poudarila Trstenjakova, celotnega mnenja generalnega pravobranilca še ni preučila, zato bi težko komentirala njegove posamezne ugotovitve in argumentacijo. Prav tako ni videla celotne tožbe, za katero, kot je dejala, upa, "da je bila dejansko sestavljena tako, da se je Hrvaški očitalo kršitev evropskega prava, ne pa kršitev mednarodnega prava".

Po njenem prepričanju je treba mirno počakati na sodbo Sodišča EU, ki jo je pričakovati do poletja. Sodišče se bo v začetku naslednjega leta umaknilo na posvetovanje, odločitev pa bo odvisna od tega, kakšnega mnenja bo večina sodnikov, ki bo odločala, in kakšni bodo argumenti, je dejala.

Sodišče v približno 80 odstotkih primerov sledi mnenju generalnega pravobranilca, vendar v nekaterih najpomembnejših primerih ni bilo tako. Pri tem je Trstenjakova izpostavila primer Googla, ko je pravobranilec glede pravice biti pozabljen predlagal odločitev v korist Googla, a je nato Sodišče EU odločilo v korist internetnih uporabnikov.

Ne glede na to, ali se strinjamo z mnenjem pravobranilca, to ne bo ničesar spremenilo – arbitražna odločba še vedno velja, je poudarila. "Če Slovenija tožbo zgubi, ne bo s tem še nič izgubila, ker bo stanje še vedno enako kot na dan pred vložitvijo tožbe. Arbitražna odločba še vedno velja. Ne bo tako, kot je bilo, ko je Slovenija izgubila tožbo glede Ljubljanske banke," je dejala.

Če pa Slovenija tožbo dobi, pa po njenem tudi še ne bo zmagala, ker se lahko zgodi, da bo naslednji dan po razglasitvi sodbe Sodišča EU Hrvaška slovenskim ribičem še vedno pisala kazni. Tukaj pa obstaja možnost, ki je drugačna kot po mednarodnem pravu: Evropska komisija namreč lahko v skladu s pravom EU vloži tožbo zoper Hrvaško s predlogom finančnih sankcij. Vendar ima pri tem Evropska komisija diskrecijsko pravico, ali bo tožila ali ne, poudarja Trstenjakova.