FOTO: Praznik povezuje, zbližuje in podira razlike

Okoli 200 milijonov pravoslavcev danes praznuje največji krščanski praznik, veliko noč. To je največji krščanski praznik, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Velika noč je "največji krščanski praznik, s katerim nam je Jezus Kristus pokazal, da lahko premagamo smrt", je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković. Kot je poudaril, bi bila vera brez tega praznika "težko razumljiva in ne bi bila to, kar je".

V velikonočnem tridnevju pred praznikom se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja, "ko je bil obsojen, poniževan, križan in pokopan. Ko se spominjamo njegovega trpljenja, hočemo sami sebe umestiti v te dogodke, da vidimo, ali so naša trpljenja res tako velika, da rečemo, da je naše življenje tako zelo težko", je dejal paroh.

Praznik danes povezuje, zbližuje, podira razlike med ljudmi, je ob robu velikonočnega sabora ob dnevu srbske kulture dejal  Bošković. Ne le v težkih časih, v vsakem trenutku je treba priti bliže drug drugemu; praznik nam to nalaga, od nas pričakuje in zahteva, je poudaril.

Bošković je izrazil zadovoljstvo, da so na slovesnost, ki je potekala pred pravoslavno cerkvijo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, prišli "nam dragi ljudje, naši prijatelji iz politike in družbe". Med prisotnimi so bili predsednik Republike srbske Rajko Kuzmanović, ministrica za kulturo Majda Širca, ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl. Sprva je svoj prihod sicer najavil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, a se dogodka ni udeležil. Vsi omenjeni so si po prireditvi ogledali gradbišče in objekt kulturno-pastoralnega centra ljubljanske cerkvene občine, ki stoji poleg cerkve.

Barvanje pirhov znamenje vstajenja

Med velikonočnimi običaji je po njegovih besedah v ospredju barvanje pirhov, ki so "vidno znamenje praznika, znamenje vstajenja". Pravoslavni kristjani v soboto pred veliko nočjo blagoslavljajo tudi druge velikonočne jedi. Z veliko nočjo se namreč končuje sedemtedenski post, ki je priprava na praznik.

Praznovanja po svetu

Pred baziliko Svetega groba v Jeruzalemu se je v soboto zvečer zbralo okoli 40.000 vernikov, ki so tako kot vsako leto na veliko soboto prisostvovali obredu svetega ognja. Plamen svetega ognja nato odnesejo v baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu in nato v druga mesta.

Ruski patriarh Kiril je velikonočno liturgijo opravil v katedrali Kristusa odrešenika v Moskvi, ob tem pa Rusom zaželel sreče, miru, ljubezni in dobrega zdravja. Bogoslužju sta med drugim prisostvovala ruski predsednik in premier Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin.

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili se je medtem z družino udeležil bogoslužja v katedrali Svete trojice v Tbilisiju. V Srbiji je velikonočno bogoslužje vodil črnogorsko-primorski metropolit Amfilohije, ki kot najstarejši član sinode nadomešča patriarha Pavla.

Bogoslužja so potekala tudi drugod v pravoslavnem svetu, med drugim v Kairu, kjer ga je daroval vodja koptske cerkve Šenuda III. Koptska cerkev šteje okoli 58 milijonov vernikov po vsem svetu.

Zakaj razlika v datumih?

Datum velike noči, ki se določa na podlagi lunine mene, se med pravoslavnimi in drugimi kristjani vsako leto razlikuje za enega ali več tednov, je še pojasnil Bošković.

Pravoslavna cerkev namreč ni priznala koledarja, znanega kot gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. Številne pravoslavne cerkve tako še danes uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki se z gregorijanskim ujema v letih od 1901 do 2799.

V Sloveniji sta od pravoslavnih cerkva registrirani Zagrebško-ljubljanska metropolija Srbske pravoslavne cerkve (od leta 1976) in Makedonska pravoslavna skupnost Sveti Kliment Ohridski (od leta 1994). 

Po podatkih Statističnega urada RS se je na popisu prebivalstva leta 2002 za pravoslavne kristjane opredelilo 45.908 prebivalcev oziroma 2,3 odstotka prebivalcev, s čimer pravoslavni predstavljajo tretjo največjo skupino po veroizpovedi v Sloveniji.