Bi varovali največje kriminalce za plačo, ki je nižja od minimalne?

Kar težko si je predstavljati, da pravosodni policist, ki med drugim v naših zaporih varuje morilce in posiljevalce, za svoje delo dobi plačo, ki je nižja od zakonsko predpisane minimalne plače. A to niti ni najhuje, opozarjajo v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS). Najhuje je, da so pravosodni policisti prisiljeni delati številne nadure, že desetletja pa delajo v neurejenih razmerah in pod stalnim pritiskom. "To, da že desetletja nimajo normalnega socialnega življenja, to je tragedija," opozarja predsednik SDOS Frančišek Verk, ki ga sploh ne čudi, da je trenutno v zaporu na Dobu na bolniški hkrati kar 28 pravosodnih policistov. 

Da imajo v zaporu na Dobu trenutno res povečano število zaposlenih na bolniški, potrjujejo tudi na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), kjer dodajajo, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev zadostnega števila zaposlenih v zavodu, s čimer je po besedah uprave zagotovljena varnost v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora. 

To pa najverjetneje pomeni, da bodo nekateri zaposleni spet nadpovprečno obremenjeni. 

Začaran krog 

V SDOS že več kot leto dni glasno opozarjajo vlado, da je pomanjkanje pravosodnih policistov kronično, kar pomeni, da vodstvo zadeve rešuje tako, da morajo pravosodni policisti opravljati ogromno nadurnega dela, pri čemer dobijo nadure izplačane vsake štiri mesece. Delovno mesto novozaposlenega pravosodnega policista kandidata je uvrščeno v 25. plačni razred, kar pomeni 1179,63 evra bruto oziroma 878,46 evra neto plače. To je pod zajamčeno minimalno plačo, torej mora država zaposlenemu doplačevati razliko do minimalne plače. Verk se sprašuje, kdo bo delal v tako zahtevnih in stresnih razmerah in za takšen denar?

Da so pravosodni policisti preobremenjeni, kar se odraža v številu opravljenih nadur in v številu zakonsko določenih nalog, ki jih zaradi pomanjkanja kadra ne uspejo realizirati, za 24ur.com priznavajo tudi na URSIKS. "Skupaj z ministrstvom za pravosodje zato aktivno iščemo različne možne rešitve na tem področju. Pripravili smo sistemske ukrepe za izboljšanje položaja pravosodnih policistov, ki se nanašajo na njihovo razbremenitev, preprečevanje odhoda že zaposlenih ter zaposlovanje novih kadrov. Ključna bo tudi celovita reforma sistema plač, s katero bi se izboljšala položaj in plačilo pravosodnih policistov, ki je trenutno prenizko," odgovarjajo na upravi.

Na pravosodnem ministrstvu dodajajo: "Dejstvo je, da se zaporski sistem zanemarja že desetletja, zadnji dve leti pa je kadrovska situacija takšna, da skoraj dva pravosodna policista odideta (bodisi upokojitve ali odidejo na druga delovna mesta), medtem ko eden pride v sistem. Tudi z novimi zaposlitvami je nemogoče čez noč pokriti vrzeli, ki so nastajale vsa ta leta. Ocenjujemo, da bi za izvedbo zakonsko določenih nalog potrebovali najmanj 100 dodatnih pravosodnih policistov."

Povečuje se število zaprtih, zaposlenih pa ne

Verk opozarja, da so pravosodni policisti že od nekdaj pod stalnim pritiskom, a dodaja, da so sedaj zapori veliko bolj polni, kar pomeni, da se število zaprtih skokovito povečuje, medtem ko število pravosodnih policistov ne narašča. Še tisti, ki opravljajo ta dela, pa so z razmerami zelo nezadovoljni. Zato ga ne preseneča, da prihaja do številčnejših in daljših bolniških odsotnosti. 

Na URSIKS opozarjajo, da je zaporski sistem v zadnjih letih prekomerno obremenjen z naraščanjem števila zaprtih oseb, predvsem pripornikov – tujcev. Trenutno je tujcev 610 iz 55 različnih držav, kar prinaša številne izzive, tudi na področju komunikacije. "Srečujemo se tudi z osnovnimi jezikovnimi težavami, saj nekatere zaprte osebe govorijo le svoj materni jezik. Pomembnejše razgovore zato organiziramo z uradnimi tolmači," pojasnjujejo na upravi in dodajajo, da so pripravili dokument z osnovnimi informacijami za tujce o prestajanju zaporne kazni in pripora v slovenskem in 23 tujih jezikih, ki izpostavljajo vse pomembnejše vsebine, s katerimi se seznani zaprta oseba ob prihodu v zavod. "Trudimo se, da zmanjšujemo občutek izoliranosti tujcev na način, da se jim omogoča obiske in druge stike z zunanjim svetom, npr. z omogočanjem podaljšanega obiska v primeru, ko ga obiščejo svojci, in z izvedbo video klicev prek Skypa. Prav tako se trudimo zagotavljati dostop do čtiva v njihovem jeziku prek konzularnih organov. Hkrati si prizadevamo tudi za druge ustrezne rešitve in primerna orodja, da se opolnomoči zaposlene in zaprte pri opravljanju vsakodnevnih nalog in življenju v zaporu," pojasnjujejo na upravi in dodajajo, da na porast števila zaprtih v URSIKS nimajo vpliva, je pa ta okoliščina ena od ključnih za trenutne razmere v zaporih. 

Na upravi rešitev razmer vidijo v čimprejšnji pridobitvi novih prostorov z novogradnjo zapora v Dobrunjah, ki bo reševala prezasedenost vseh moških zaporov v Sloveniji. Pa bo to rešilo problem pomanjkanja pravosodnih policistov?

So spremstva zaprtih oseb zunaj zavoda okrnjena?

V SDOS dodajajo, da poleg pravosodnih policistov v zavodih primanjkuje tudi drugih strokovnih delavcev. Vse skupaj lahko vodi do ogrožene varnosti zaporov, opozarja Verk. Pri tem izpostavlja predvsem zmanjševanjem posadk pravosodnih policistov pri rednem varovanju v zavodih ter pri spremstvih ter varovanjih zapornikov izven zavodov. 

Pred časom smo poročali o pobegu zapornika, znanega pod vzdevkom Satan, ki je s pomočjo zunanjega pajdaša pobegnil izpred zdravstvene ustanove. Kot pravi Verk, je treba za spremstva zapornikov zagotoviti ustrezno število pravosodnih policistov, kar pa zaradi pomanjkanja ni vedno možno. Ali je bilo v tem primeru tako, Verk sicer ne more komentirati, ker konkretnega primera ne pozna, opozarja pa, da "če ni ljudi, jih ne moreš določiti za nalogo". 

Na pravosodnem ministrstvu menijo, da so trenutno najbolj pereče odpovedi spremstev zaprtih oseb zunaj zavodov. "Kljub okrepljeni uporabi videokonferenc se število odpovedi spremstev namreč povečuje, saj se povečuje tudi obseg nalog zaradi priliva zaprtih oseb (predvsem naraščanja števila pripornikov), prevzema varovanja dodatnih varovanih objektov in izvedb zahtevnejših spremstev."

"Spremstva zaprtih oseb zunaj zavoda so izvršena strokovno in varno," pa zagotavljajo na URSIKS in dodajajo, da je ključna za ukrepe ob izvedbi spremstev varnostna ocena zaprte osebe. "V primeru, da kadrovske razmere ne dopuščajo varnega spremstva zaprte osebe, se iščejo druge možnosti, kot je denimo izvedba procesnega dejanja na daljavo prek videokonference. V skrajnem primeru se spremstvo zaprte osebe zunaj zavoda odpove."

O konkretnem primeru pobega obsojenca izpred zdravstvene ustanove pa na upravi odgovarjajo, da ni bil povezan s težavo pomanjkanja pravosodnih policistov, s katero se sicer sooča URSIKS, "saj je bil obsojenec skladno z varnostno oceno na pregled peljan v spremstvu enega pravosodnega policista, nevklepan". Prav tako dodajajo, da je obsojenec v preteklosti kazen že prestajal v svobodnejšem režimu in koristil zunajzavodske ugodnosti, med epidemijo covida-19 pa je bil tudi na prekinitvi prestajanja zaporne kazni.