Parlamentarni notranjepolitični odbor je na današnji seji za obravnavo po skrajšanem postopku na rednem majskem zasedanju zbora pripravil spremembe zakona o popravi krivic komunističnega režima po letu 1945.
Izraz 'po vojni pobiti' ni spoštljiv
Kot je pojasnil Robert Marolt s pravosodnega ministrstva, gre za "terminološko natančnejše, primernejše in humanejše poimenovanje". Dosedanji izraz ne izraža ustrezne stopnje spoštovanja do posameznikov, ki jim je bilo po vojni protipravno odvzeto življenje, niti ne do njihovih svojcev, ki bodo lahko vložili zahtevke.
Vlada še predlaga spremembo poimenovanja iz "po vojni pobite osebe" v "žrtve protipravnega odvzema življenja". "Izraz je neprimeren tudi z jezikovnega stališča, saj se beseda poboj uporablja v zvezi s pobojem živali," je še navedel Marolt. Ob tem je opozoril, da se zaradi spremembe poimenovanja nobene pravice upravičencev ne bodo spremenile, prav tako ne bo nobenih dodatnih obveznosti države na ta račun.
SD in LDS zakona ne podpirata
Opozicijska SD spremembe zakona ne bo podprla. "Gre za že tretje nesmotrno podaljšanje roka za vložitev zahteve za revizijo sodbe, medtem ko je bil pri statusu vojnega invalida ta rok samo dve leti in veliko posameznikov ni moglo pravočasno oddati svojih vlog," je povedal poslanec SD Matjaž Han. Po mnenju te opozicijske poslanske skupine so nepredvidljivi tudi finančni učinki. Bojijo se, da bo predvidenih šest milijard tolarjev Slovenske odškodninske družbe premalo.
Pomisleke imajo tudi v opozicijski LDS. Pavel Gantar (LDS) je tako menil, da se bo s spremembo poimenovanja "zamajal" celoten zakon. Zanimalo pa ga je tudi, ali ne bodo s tem "kakšnim zvitim pravnikom omogočili, da izpodbijajo katerikoli vloženo pritožbo oziroma zahtevek za povračilo krivic". Darja Lavtižar Bebler (LDS) pa je kot sporno izpostavila možnost, po kateri bodo lahko odškodnino pridobili tudi dediči osebe, ki sicer ni pravočasno vložila zahteve ali pa je sploh ni hotela zahtevati. "Ob tem je vprašanje, ali si lahko država to finančno privošči," je dejala Lavtižarjeva.
NSi: Privilegiranci bi se lahko odpovedali bonitetam
Dimitrij Kovačič (SDS) nasprotno meni, da so spremembe koristne, ker v roku, ki je bil sedaj na voljo, vsi upravičenci še niso izkoristili te pravice. "Komisija za popravo krivic na ministrstvu za pravosodje je samo po 1. januarju 2005 prejela 260 novih zahtevkov," je povedal Kovačič. Glede odškodnin pa je pojasnil, da bi bili do njih upravičeni upravičenci oz. upravičenke do družinske pokojnine. Tako bi vdovam po bivših političnih zapornikih, ki so umrli pred vložitvijo zahteve, priznali odškodnino za čas, katerega so njihovi pokojni možje preživeli v zaporu.
"Gre za tako velike krivice, da tudi finančne posledice za njihovo popravo niso vprašljive," je menil Anton Kokalj (NSi). "Podaljševanje roka v primerjavi z leti, ko se o teh zadevah ni smelo niti govoriti, ni nič," je še dodal poslanec, "še zlasti, če bi se tisti, ki že 60 let uživajo privilegije, delu teh bonitet odpovedali".
V rubriki E-Trenj se lahko bralci 24ur.com pridružite konferenci, povezani z dogodki med in po drugi svetovni vojni.
