Sikoškov odvetnik Boštjan Penko je namreč pred dnevi sporočil, da je vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, s čimer je bila razveljavljena pravnomočna obsodilna sodba, ki je bila podlaga za odvzem notariata Sikošku. Kot je še dodal, je bilo ministrstvo za pravosodje, ki je notarja Sikoška razrešilo, predhodno izrecno opozorjeno na dejstvo, da je v teku postopek pred vrhovnim sodiščem, za katerega obstaja verjetnost, da bo rešen v korist vlagatelja zahteve za varstvo zakonitosti.
"Vseh posledic odločitve vrhovnega sodišča v tem trenutku še ni mogoče predvideti, jasno pa je, da pravne podlage za razrešitev notarja Sikoška ni več, kot tudi, da je do nje, kot je ugotovilo vrhovno sodišče, prišlo na nezakonit način," je tedaj sporočil Penko.
Ministrstvo: Treba je ločiti med kazenskim in razrešitvenim postopkom
Na ministrstvu za pravosodje pa opozarjajo, da Penkovo sporočilo ustvarja vtis, da naj bi vrhovno sodišče izdalo sodbo v zvezi s pravnomočno končanim razrešitvenim postopkom, kar pa ne drži. "Tako tudi ne drži navedba, da je do razrešitve prišlo na nezakonit način, še manj pa, da naj bi to ugotovilo vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je razveljavilo pravnomočno kazensko sodbo. Vrhovno sodišče se v odločitvi ni opredeljevalo do pravnomočne odločbe o razrešitvi," so še dodali na ministrstvu.
Ob tem poudarjajo, da je treba ločiti med kazenskim in razrešitvenim postopkom, prvega je namreč vodilo sodišče, drugega pa ministrstvo za pravosodje. Spomnili so, da je ministrstvo po prejemu pravnomočne kazenske sodbe zoper Sikoška pričelo s postopkom razrešitve in v tem postopku kot enega izmed argumentov v zadevi štelo pravnomočno kazensko sodbo, ki je v času odločanja tudi dejansko bila pravnomočna.
Odločba o razrešitvi notarja je tako še vedno pravnomočna, poudarjajo. Glede na to, da je pravnomočna kazenska sodba predstavljala argument v poznejšem razrešitvenem postopku, pa bodo preučili vse okoliščine, ki so relevantne za odločitev ministrstva glede nadaljnjega postopanja.
V Notarski zbornici Slovenije pa so poudarili, da je bila podlaga za Sikoškovo razrešitev z notarskega mesta odločba ministrstva za pravosodje, zbornica pa je ravnala v skladu s to odločbo in prevzela arhiv razrešenega notarja. Odločitev vrhovnega sodišča pa po njihovih navedbah pomeni, da bo moralo ministrstvo ravnati v skladu s sprejetimi odločitvami sodišča ter po izvedenih postopkih sprejeti ustrezno odločitev, ki jo bodo v zbornici spoštovali.
Sikošek je sicer ostal brez notariata, ker je ministrstvo za pravosodje ugotovilo, da je bil leta 2017 pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali pravic. Poleg tega se je Sikošek znašel tudi v več disciplinskih postopkih, med drugim zaradi napak pri pripravi notarskega zapisa o posojilu stranke SDS pri Dijani Đuđić.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.